zgodba
\n<\/b>\u00d3scarju Restrepu ljubezen do poezije ni prinesla slave. \u00bbVe\u010dni sanja\u010d\u00ab, kot se opi\u0161e sam, je z leti povsem podlegel kli\u0161eju prekletega pesnika \u2013 ali kot se izrazi njegov uspe\u0161nej\u0161i kolega: spremenil se je v pesem, in to \u0161e precej \u017ealostno. Ko spozna Yurlady, nadarjeno najstnico iz revnega okolja, in ji za\u010dne pomagati pri razvijanju pesni\u0161kega potenciala, v \u00d3scarjevo \u017eivljenje posije \u017earek svetlobe. Toda njegovo vztrajanje, da dekle vpelje v muhasti svet pesnikov, morda ni najbolj\u0161a ideja \u2026<\/p>\n
iz prve roke
\n<\/b>\u00bbZa\u010delo se je z zelo osebnim vpra\u0161anjem: kaj \u010de mi kot umetniku ne bo uspelo? V Kolumbiji je izredno te\u017eko snemati filme in po svojem prvem celove\u010dercu sem resno razmi\u0161ljal, da bi odnehal. Predstavljal sem si samega sebe, kako si pri petdesetih slu\u017eim kruh kot u\u010ditelj (kar je pravzaprav \u0161e vedno moj glavni vir dohodka) in \u017eivim od idealiziranih spominov na svoje nekdanje umetni\u0161ko \u017eivljenje. \/\u2026\/ Pesnik<\/b> je tako nastal iz nekak\u0161ne iz\u010drpanosti zaradi mehanizmov umetnosti ter \u017eelje, da bi ustvaril nekaj svobodnega, surovega, s skoraj punkovskim duhom. To je bil na\u010din, kako se znova povezati s tistim, kar mi je film\u00a0pomenil neko\u010d. A namesto da bi samega sebe upodobil kot re\u017eiserja, sem izbral lik pesnika, saj je biti pesnik celo \u0161e bolj utopi\u010dno. \/\u2026\/ Poezija ima v sebi nekaj anahronisti\u010dnega, zdi se, kot da pripada preteklosti \u2013 in ta vidik me je pritegnil. Branja poezije na primer delujejo skoraj brez\u010dasno, dale\u010d so od ideje o umetnosti kot ne\u010dem uporabnem ali tr\u017eno privla\u010dnem. Svet pesnikov je poln protislovij in zelo specifi\u010dnega humorja, ki sem ga \u017eelel raziskati skozi mra\u010dno komedijo. \/\u2026\/
\nUmetnost imamo pogosto za nekaj vzvi\u0161enega, a je vedno tudi del industrije, celo kadar je neodvisna. Pri filmu imamo na primer trg, ki dolo\u010da, kaj naj bi ljudje gledali: dolo\u010deni vzorci se ponavljajo, zlasti v latinskoameri\u0161ki kinematografiji. Kot umetnik se mora\u0161 odlo\u010diti, ali bo\u0161 ugodil tem zunanjim zahtevam ali pa se bo\u0161 vpra\u0161al, kaj te zares navdihuje. \u017delel sem se vrniti k ne\u010demu bolj \u010distemu: k surovi, instinktivni, manj mehani\u010dni obliki umetnosti. Tako sem pri\u0161el do poezije. Ni \u0161lo za strate\u0161ko odlo\u010ditev, ampak intuitivno. \/\u2026\/
\nUmetnost, \u0161e zlasti pa film, pogosto deluje v skladu z logiko, pri kateri ustvarjalec, ki je v privilegiranem polo\u017eaju, nekoga \u2018drugega\u2019, manj privilegirani lik, spremeni v surovino za svoje delo. Kar spro\u017ei nelagodno vpra\u0161anje: kako prikazati \u2018drugega\u2019, ne da bi ga prikraj\u0161ali za njegovo pravo bistvo? To sem sku\u0161al raziskati skozi odnos med \u00d3scarjem in Yurlady. Yurlady ni niti idealiziran lik niti velik literarni genij; pi\u0161e preprosto zato, ker ji je v veselje, ker to potrebuje. \u00d3scar pa je po drugi strani iz\u010drpan, razo\u010daran. Med seboj se dopolnjujeta. Dekle utele\u0161a \u010distej\u0161o, svobodnej\u0161o obliko umetnosti, manj onesna\u017eeno s trgom ali potrebo po potrditvi, to pa \u00d3scarja prisili, da se soo\u010di s tistim, kar je izgubil. Gre za nekak\u0161no medsebojno odre\u0161itev, vendar ne v romanti\u010dnem smislu, ampak bolj kot prilo\u017enost, da se znova pove\u017eeta s stvarmi, ki so zares pomembne.\u00ab
\n\u2013 Sim\u00f3n Mesa Soto<\/p>\n
kritike
\n<\/b>\u00bbNoro zabaven in bole\u010d film hkrati z izjemno igralsko zasedbo. Film z enim najbolj\u0161ih koncev.\u00ab
\n\u2013 Damjan Kozole, Najbolj\u0161i filmi leta 2025, Ekran
\n<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm se za\u010dne kot absurdisti\u010den, namerno nelagoden portret strtih ambicij in nezdravljenih nevroz samovoljnega pesnika, a se kmalu elegantno in nepri\u010dakovano razvije v jedko kritiko celotne industrije. V lu\u010di literarne scene, katere varuhi se zgolj be\u017eno zanimajo za umetnost, se za\u010dne \u00d3scarjevo ekscentri\u010dno vedenje kmalu vse manj zdeti kot patolo\u0161ka samouni\u010devalnost in vse bolj kot upravi\u010den upor. \/\u2026\/ Ta trpki razmislek o vlogi umetnosti v \u010dlovekovem \u017eivljenju in mestu umetnika v izkori\u0161\u010devalski dru\u017ebi razkrije re\u017eiserjevo najbolj zrelo in razmi\u0161ljujo\u010do, pa tudi najbolj zabavno plat. In to \u2013 kot film na zelo sme\u0161en na\u010din poka\u017ee \u2013 sploh ni protislovje.\u00ab
\n\u2013 <\/i>Elena Lazic, Notebook<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm tako lepo jezdi na valu so\u010dutja do obstrancev, ker njegova protislovja \u017eivijo v samem srcu R\u00edosove tule\u010de, usmiljenja vredne razvaline lika; ta je v\u010dasih videti, kot bi ga narisal cini\u010dni animator, dokon\u010dal pa so\u010dutni kolorist. Dejstvo, da nismo nikoli povsem prepri\u010dani, ali bo \u00d3scar v dolo\u010denem prizoru odrasel \u010dlovek ali otrok, ustvari \u010dudovito zabavno napetost. Gre za eno najbolj\u0161ih igralskih predstav preteklega leta, in \u010de R\u00edos ne bo nikoli ve\u010d igral, bo njegov nastop v Pesniku<\/b> ostal enkraten dogodek za filmske anale, perfektno utele\u0161en v \u010dudnem, prisiljenem, solznem \u00d3scarjevem polnasme\u0161ku, ki zaklju\u010di ta izjemni film kot nekak\u0161en made\u017e \u010drnila na strastno na\u010de\u010dkanem prvem osnutku.\u00ab
\n\u2013 <\/i>Robert Abele, Los Angeles Times
\n<\/i><\/p>\n
\u00bbPesnik<\/b> \/\u2026\/ je huronsko sme\u0161na zgodba o \u010dloveku, ki se trudi \u017eiveti ustvarjalno \u017eivljenje in hkrati pre\u017eiveti, a mu vsi poskusi klavrno spodletijo. Ton filma prehaja od absurdisti\u010dnega prek resnega do satiri\u010dnega \u2013 in spet nazaj. Ta \u010dudna me\u0161anica ne bi smela delovati, toda Soto ve\u010d kot uspe\u0161no zdru\u017ei razli\u010dne tone. Zaradi dejstva, da mu uspe biti hkrati sme\u0161en in ganljiv, je Pesnik <\/b>\u0161e toliko ve\u010dji dose\u017eek.\u00ab
\n\u2013 <\/i>Murtada Elfadl, Variety
\n<\/i><\/p>\n
\u00bbPesnik<\/b> je v svojem bistvu univerzalen razmislek o svetu umetnosti, saj govori o protislovjih, ki so nelo\u010dljivo povezana z ustvarjalnostjo na splo\u0161no, na vseh koncih sveta \u2013 finan\u010dnih bitkah, ki spremljajo umetni\u0161ka prizadevanja.\u00ab
\n\u2013 <\/i>Namrata Joshi, The New Indian Express<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film o ni\u010d kaj poeti\u010dni resni\u010dnosti nevroti\u010dnega pesnika spretno krmari med komedijo nelagodja ter ganljivo dramo o izgubljenem (in znova najdenem) upanju. Edinstven film s \u0161e bolj edinstvenim glavnim likom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400853,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400852"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400853"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400852"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}