{"id":400636,"date":"2026-04-10T13:01:53","date_gmt":"2026-04-10T11:01:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/dva-tozilca\/"},"modified":"2026-04-10T13:02:06","modified_gmt":"2026-04-10T11:02:06","slug":"dva-tozilca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dva-tozilca\/","title":{"rendered":"Dva to\u017eilca"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Sovjetska zveza leta 1937, vrhunec Stalinovega terorja. Na tiso\u010de pisem la\u017eno obto\u017eenih zapornikov zgori v zaporni\u0161ki pe\u010di, a eno izmed njih le najde pot do novoimenovanega lokalnega to\u017eilca Aleksandra Korneva. Mladi odvetnik, predan in po\u0161ten bolj\u0161evik, se po dolgem vztrajanju kon\u010dno uspe sre\u010dati z zapornikom. Prepri\u010dan, da gre za \u017ertev skorumpirane lokalne tajne policije, se o svojem odkritju odpravi poro\u010dat samemu generalnemu to\u017eilcu v Moskvi …<\/p>\n

iz prve roke
<\/b>\u00bbGeorgija Demidova so aretirali leta 1938 v Harkovu v Ukrajini, kjer je delal kot eksperimentalni fizik na Harkovskem tehni\u010dnem in\u0161titutu. \u0160tirinajst let je pre\u017eivel v najbolj zloglasnih tabori\u0161\u010dih gulaga, ki jih je opisoval kot \u2018Auschwitz brez pe\u010di\u2019. Svoje izku\u0161nje je opisoval v knjigah. Novelo Dva prokurora<\/i> je napisal leta 1969, vendar tak\u0161nih besedil takrat ni bilo mogo\u010de objaviti, nevarno je bilo \u017ee, \u010de si jih imel doma ali jih bral svojim bli\u017enjim. Avgusta 1980 je KGB zasegel vse pisateljeve rokopise. V letu 1988, leto po avtorjevi smrti, so jih na zahtevo njegove h\u010derke vrnili. Novelo so prvi\u010d izdali \u0161ele pred kratkim, leta 2009. Ta zgodba je na objavo \u010dakala celih \u0161tirideset let. \/\u2026\/
\u010ceprav sem se pri pisanju scenarija trudil ostati \u010dim bli\u017eje besedilu, mi je bilo ravno tako pomembno, da zgodbo umestim v \u0161ir\u0161i filozofski in kulturni okvir. Med pripravo scenarija sta me ves \u010das spremljali senci Gogolja in Kafke. Gogolja sem, kot ste morda opazili, s stotnikom Kopejkinom zavestno \u2018povabil\u2019 v film, Kafka pa se je vtihotapil sam. Zgodba Dveh to\u017eilcev<\/b> je tragedija; v vsaki pravi tragediji pa je vedno prostor za groteskno, za farso. \/\u2026\/
\u2018Pojdi tja \u2013 ne vem, kam \u2013, prinesi tisto \u2013 ne vem, kaj.\u2019 <\/i>To je priljubljen zaplet ruskih pravljic. Na\u0161 junak, mladi sovjetski to\u017eilec, je kot kak\u0161en protagonist pravljice obkro\u017een z neznanim. Ne razume sveta, v katerem \u017eivi. Deluje v skladu s tistim, kar se mu zdi logi\u010dno in pravi\u010dno, toda stvari niso tak\u0161ne, kot so videti na prvi pogled. Lahko bi rekli, da je podoben slepcu. Vpra\u0161anje, na katerega mora najti odgovor, se glasi: \u2018Kje sem in kaj se mi dogaja?\u2019<\/i> \/\u2026\/
Film je postavljen v \u010das Stalinovih \u010distk, ko je bila vsa dr\u017eava v prime\u017eu strahu. Zanimajo me psiholo\u0161ki mehanizmi \u2013 tako posameznikov kot dru\u017ebe v celoti \u2013, ki omogo\u010dajo in ohranjajo totalitarni sistem, temelje\u010d izklju\u010dno na terorju. Tak\u0161ni psiholo\u0161ki vzorci se ponavljajo stoletje za stoletjem, generacijo za generacijo \u2013 in vsi totalitarni re\u017eimi so si v mnogih pogledih podobni. \/\u2026\/
Od nekdaj me je begalo, kako ljudje, v\u010dasih pa kar cele dr\u017eave, ne razumejo lastne zgodovine, \u2018ne vidijo gozda zaradi dreves\u2019, ne razumejo pomena zgodovinskih dogodkov, v katerih sodelujejo. Z drugimi besedami: ne razumejo stvari, ki neposredno vplivajo na njihovo usodo. Vsaki\u010d znova si re\u010demo: to se vendar ne more dogajati! Pa se kljub vsemu dogaja, tukaj in zdaj \u2013 in prav ni\u010d ne moremo proti temu.
\u017divimo v svetu, ki so ga opisovali Kafka, Musil, Orwell, Platonov in drugi veliki pisatelji 20. stoletja. A \u0161e vedno se zdi, da \u010dakamo romanti\u010dnega junaka, re\u0161itelja. Pri\u0161el bo, se spopadel z zmajem in nas re\u0161il. Kak\u0161na inercija! Rezultate tak\u0161nega razmi\u0161ljanja vidimo povsod: v politiki, dru\u017ebenih odlo\u010ditvah … Toda robini hoodi so stvar preteklosti. Svet je postal preve\u010d zapleten, da bi bilo njegove probleme mogo\u010de re\u0161evati s preprostimi metodami. Da bi ga razumeli \u2013 in ukrepali \u2013, potrebujemo druga\u010den jezik. Ne mislim, da tega ni mogo\u010de najti, a najprej moramo svojo namero jasno opredeliti. In to je pravzaprav cilj mojega filma.\u00ab
\u2013 Sergej Loznica<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbLoznica je v Dveh to\u017eilcih<\/b> \u2013 morda zaradi spo\u0161tovanja izvornega besedila \u2013 bolj zadr\u017ean kot denimo v Krotkem dekletu<\/b> ali Donbasu<\/b>, toda u\u010dinek je zato \u0161e toliko mo\u010dnej\u0161i \u2013 kot bi avtor sam sebi postavil izziv, da ugotovi, kako u\u010dinkovito lahko stroga formalna estetika pri\u010dara vsesplo\u0161ne, raz\u010dlove\u010dujo\u010de grozote \u017eivljenja pod totalitarnim re\u017eimom. Ogled Dveh to\u017eilcev<\/b> postane skoraj taktilna literarna izku\u0161nja, kot bi brali \u017eepno izdajo Camusa, Kafke ali Orwella, kjer so listi zaradi starosti \u017ee zbledeli, toda spoznanja ostajajo bole\u010de \u017eiva in sve\u017ea.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety
<\/i><\/p>\n

\u00bbVse je pretirano, nesorazmerno, in v posnetke ves \u010das vdira smeh. Toda celota je posneta z neomajno resnostjo. To dvojno branje se vle\u010de skozi ves film in mu daje dramati\u010dno napetost. \/\u2026\/ Smeh ni nikoli dale\u010d. Prav tako ne groza in obup. A Loznica gledalca nikoli ne sili, da mora izbrati med tema pogledoma. Stvar umetni\u0161ke vljudnosti.\u00ab
\u2013 Olivier Delcroix, Le Figaro
<\/i><\/p>\n

\u00bbFilm Dva to\u017eilca<\/b> \/\u2026\/ je mrakoben krik o nesmiselnosti upora, ki je hkrati \u010dudno in grenko sme\u0161en. \u010ce se ne bi smejali, bi se razjokali. \/\u2026\/ Film za ta trenutek.\u00ab
\u2013 Stephanie Zacharek, Time
<\/i><\/p>\n

\u00bbIzvrstna drama ukrajinskega re\u017eiserja Sergeja Loznice se razvija kot najbolj mra\u010den miselni eksperiment: kaj bi se zgodilo, \u010de bi leta 1937, sredi grozot Stalinove Rusije, pogumni, novoimenovani dr\u017eavni to\u017eilec sklenil raziskati zapornikovo prito\u017ebo o krivici in nasilju? \/\u2026\/ Kar filmu daje njegovo izjemno napetost, je re\u017eiserjevo potrpe\u017eljivo, umirjeno opazovanje junakovega spusta v birokratsko in totalitarno brezno, medtem ko ga sku\u0161ajo uradniki drug za drugim (sprva) ne\u017eno pripraviti k vdaji. Vemo, da se zgodba ne more dobro kon\u010dati, ne vemo pa to\u010dno, kako<\/i> se bo kon\u010dala \u2013 ali v katerem trenutku se bo ta skrbno zgrajena filmska past hladno in odlo\u010dno zaprla. \/\u2026\/ Vrhunsko.\u00ab
\u2013 Justin Chang, The New Yorker
<\/i><\/p>\n

\u00bbNekatere posnetke preveva duh Jacquesa Tatija: to\u017eilec v\u010dasih deluje skoraj kot nekak\u0161en gospod Hulot, izgubljen v sovjetski absurdnosti. Toda \u010drna ironija ne zmanj\u0161a tragedije, ampak jo le \u0161e okrepi, propad lika pa se zdi \u0161e bolj neizbe\u017een. Idealna prilo\u017enost, da se v teh manevrih zatiranja in njegovi tiranski logiki utelesi ideja kro\u017enega ponavljanja zgodovine. Film ne ponuja re\u0161itev ali herojskega izida: totalitarni stroj zdrobi posameznike, a se vztrajno vrti naprej, kot neskon\u010dni cikel, v katerem se bo moral vsak nov potencialni to\u017eilec soo\u010diti z istimi pastmi in absurdnostmi.\u00ab
\u2013 Arnaud Hallet, Les Inrockuptibles
<\/i><\/p>\n

\u00bbLoznica junakovo samouni\u010devalno popotovanje nenehno prepleta s trenutki, ki film potiskajo v polje \u010drne komedije. \/\u2026\/ Re\u017eiser je kot zgled navedel Gogolja in Kafko, a v Dveh to\u017eilcih<\/b> so tudi prizori, ki spominjajo na mra\u010dni absurdizem Roya Anderssona. \/\u2026\/ Usoda Korneva je enaka usodi milijonov drugih; to ni zgodba enega samega \u010dloveka, pa\u010d pa simbol ne\u010desa veliko ve\u010djega. Loznica v Dveh to\u017eilcih<\/b> tako kot v svojih najbolj\u0161ih in najbolj provokativnih dokumentarnih projektih preteklosti ne poustvarja<\/i>, ampak nas spra\u0161uje, kaj naj z njo storimo.\u00ab
\u2013 Leonardo Goi, The Film Stage<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ukrajinski re\u017eiser Sergej Loznica (Krotko dekle, Donbas) nas odpelje na kafkovsko popotovanje v srce totalitarnega re\u017eima, pre\u017eeto z more\u010dim vzdu\u0161jem neizbe\u017enosti in posejano z avtorjevim zna\u010dilnim grotesknim humorjem.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":406066,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400636"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/406066"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400636"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}