{"id":400626,"date":"2026-04-20T16:59:23","date_gmt":"2026-04-20T14:59:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/kontinental-25\/"},"modified":"2026-04-20T17:02:05","modified_gmt":"2026-04-20T15:02:05","slug":"kontinental-25","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kontinental-25\/","title":{"rendered":"Kontinental ’25"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Orsolya, sodna izvr\u0161iteljica v transilvanskem Cluju, mora izseliti mo\u0161kega, ki si je uredil zasilno prebivali\u0161\u010de v kleti zapu\u0161\u010dene hi\u0161e. Stavbo nameravajo poru\u0161iti, da bi na njenem mestu zgradili buti\u010dni hotel Kontinental. Toda Orsolyino navidez rutinsko opravilo pripelje do nepri\u010dakovanega dogodka \u2026 in globoke moralne krize.<\/p>\n

iz prve roke
<\/b>\u00bbLeta 2010 sem na neki spletni strani prebral zgodbo o \u017eenski, ki je imela slabo vest, ker je morala nekoga delo\u017eirati. Zanimivo se mi je zdelo, kako so jo vsi okoli nje \u2013 njen mo\u017e in tudi novinar \u2013 sku\u0161ali potola\u017eiti z besedami: \u2018Ne, ne, nisi ti kriva.\u2019<\/i> Za\u010dutil sem nekak\u0161no tragi\u010dno-komi\u010dno situacijo. \/\u2026\/ Od tistega trenutka do danes, torej v pribli\u017eno petnajstih letih, so se razmere glede ekonomske neenakosti, gentrifikacije in nenadzorovanega nepremi\u010dninskega razvoja samo \u0161e poslab\u0161ale. \/\u2026\/ Nenadoma se mi je zazdelo, da je pri\u0161el pravi \u010das, da to staro zgodbo spremenim v film. Toda \u0161e vedno nisem vedel, kako naj jo strukturiram. Potem pa sem nekega dne po naklju\u010dju prebral neko teoreti\u010dno besedilo o Rosselliniju ter si ponovno ogledal njegov film Evropa \u201951<\/b>. Pritegnila me je tema \u2013 \u017eenska, ki jo razjeda ob\u010dutek krivde in i\u0161\u010de odre\u0161itev. Opazil sem vzporednice z mojo zgodbo ter sklenil, da bom teme raziskal, vendar na na\u010din, ki bo manj metafizi\u010dno tragi\u010den in bolj zasidran v zelo sodobni me\u0161anici komedije in drame \u2013 lahko bi rekli, da je Kontinental<\/b> \u201925<\/b> nekak\u0161na karikatura Rossellinijevega filma.
In \u0161e en vpliv je bil, Hitchcockov Psiho<\/b>. Film se za\u010dne z \u017ertvijo, nato pa se pozornost preusmeri na storilca. Sledil sem tej ideji: zgodba brezdomca preide v Orsolyino zgodbo. Ta sicer ni morilka, a na simboli\u010den na\u010din \u010duti, da bi lahko bila sokriva, kot so v nekem smislu vsi okoli nje. Tako je film dobil obliko. \/\u2026\/
Nekateri ljudje so zadovoljni sami s seboj, ker na dru\u017eabnih omre\u017ejih obsesivno objavljajo o Ukrajini ali Gazi, toda \u017ee petnajst minut kasneje delijo fotografijo svojega kosila ali prikupne ma\u010dke. Ne obsojam jih \u2013 tudi sam to po\u010dnem \u2013, vendar se mi zdi, da je v teh protislovjih nekaj komi\u010dnega, nekak\u0161na skoraj balzacovska \u2018\u010dlove\u0161ka komedija\u2019. Kontinental<\/b> \u201925<\/b> ni toliko satira kot odsev absurdnosti in kompleksnosti \u010dlove\u0161kih odzivov. \/\u2026\/ To je zgodba o nekom, ki ima dobre namene, ki je dobrosr\u010den in na\u010delen, a hkrati ujet v sistem. Ve\u010dina izmed nas v svoji okolici kdaj opazi krivico, na primer brezdomca; po\u010dutimo se slabo, ampak potem gremo naprej. Morda prispevamo denar, da bi si pomirili vest, vendar vemo, da to ne bo prineslo pravih sprememb. V Romuniji so ti ob\u010dutki \u0161e toliko mo\u010dnej\u0161i zaradi zgodovine dr\u017eave. Po Ceau\u0219escujevi diktaturi tranzicija ni potekala v smeri socialdemokrati\u010dnega modela, ampak smo pre\u0161li v neoliberalizem z minimalno socialno za\u0161\u010dito. Orsolyin ob\u010dutek krivde odra\u017ea ta \u0161ir\u0161i sistemski neuspeh. \/\u2026\/
Cluj je poseben primer. Po eni strani velja za zgodbo o uspehu \u2013 njegova IT industrija cveti, \u0161tevilo prebivalcev nara\u0161\u010da, v primerjavi z drugimi romunskimi mesti pa velja za bolj moderno in civilizirano. Toda ta uspeh je s seboj prinesel gentrifikacijo in kaoti\u010den urbanisti\u010dni razvoj, zlasti v predmestju. \/\u2026\/ Zgodbi o uspehu mesta sem \u017eelel postaviti nasproti zgodbe tistih, ki so ostali zadaj \u2013 pora\u017eencev v tem procesu gospodarske rasti. Moj film je protiute\u017e triumfalni zgodbi o razvoju. \/\u2026\/
Snemal sem z iphonom. \/\u2026\/ Pokazati sem \u017eelel, da je film mogo\u010de posneti z minimalnimi sredstvi. \u0160lo je za nekak\u0161no vrnitev k osnovam kinematografije, k bratoma Lumi\u00e8re. Film smo posneli v desetih ali enajstih dneh, brez posebne osvetljave ali snemalne opreme, opirali smo se na dialoge in resni\u010dne lokacije. Bilo je osvobajajo\u010de. To je tudi v skladu z Rossellinijevo idejo o snemanju s \u2018skromnimi sredstvi\u2019. \u0160tevilni filmi o rev\u0161\u010dini ali dru\u017ebenem nasilju so posneti z ve\u010dmilijonskimi prora\u010duni. V\u010dasih zato pride do neskladja, jaz pa sem se \u017eelel temu upreti.\u00ab
\u2013 Radu Jude<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbRomunski re\u017eiser Radu Jude nam je znova podaril gostobeseden, jezen film idej \u2013 neusmiljen rafal bodic. Delo, postavljeno na tanko mejo med upanjem in brezupom, je satiri\u010dno, polemi\u010dno in polno gneva do pohlepnih in reakcionarnih povpre\u010dne\u017eev, ki so na oblasti v re\u017eiserjevi domovini. \/\u2026\/ To ni lahka gledalska izku\u0161nja, a Kontinental \u201925 <\/b>se kot vsa Judejeva dela kar iskri od energije in ostrine.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n

\u00bbMe\u0161anica iskrenosti in cinizma, ki se izrazi v ne\u010dem, kar je pravzaprav serija dialogov, postopoma pridobi mo\u010d moralne prilike, pa \u010deprav nekoliko dvoumne. \/\u2026\/ Najbolj radikalna (in morda implicitno pesimisti\u010dna) poanta Judejeve zgodbe \u2013 ki sicer ne podle\u017ee skepticizmu ali uporni\u0161tvu \u2013 je morda ravno v njenem prepoznanju pomanjkanja, ki vlada v dana\u0161njem \u010dasu: spremembe, bodisi osebne ali dru\u017ebene, zahtevajo vsaj kan\u010dek vesti.\u00ab
\u2013 Nicolas Rapold, Sight & Sound<\/i><\/p>\n

\u00bbRomunski re\u017eiser je posnel sijajno berlangovsko analizo na\u0161ih najbolj intimnih zahodnih katastrof. \/\u2026\/ Zgodba, ravno tako tragi\u010dna kot zabavna, se pred o\u010dmi gledalca razvija na na\u010din, ki je hkrati brezupen in neizogiben. Rezultat je film, minimalisti\u010den v svoji veli\u010dastnosti, ki tava po obrobju mest in zavesti, \u017ertvah privatizacijskega pohlepa, ki na koncu uni\u010di vse \u2013 vse javno, torej vse nas. Mojstrovina.\u00ab
\u2013 Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/i><\/p>\n

\u00bbNotranje popotovanje ter niz sre\u010danj, ki ga spremenijo v moralno odisejado, je jedro nekak\u0161ne filozofske pravljice: zaveznik v podobi mo\u017ea, nadle\u017eni sodelavci, filantropska prijateljica s svojo slepo ulico dobrodelnosti, rasisti\u010dna in nacionalisti\u010dna mati, fatalisti\u010dni dostavljavec hrane \u2013 sam bi se raje opisal \u2018zenovski\u2019<\/i> \u2013, pravoslavni duhovnik … \/\u2026\/ Moraliteta, v kateri do zadnjega kadra ne vemo, kaj nas \u010daka.\u00ab
\u2013 Camille Nevers, Lib\u00e9ration<\/i><\/p>\n

\u00bbFilm, trdno zasidran v geopoliti\u010dni specifi\u010dnosti mesta Cluj, raziskuje etni\u010dne napetosti, ekonomske neenakosti, dedi\u0161\u010dino totalitarizma, brezobzirnost kapitalizma in uni\u010devalno mo\u010d nepremi\u010dninskega trga; toda prav skozi ta lokalni okvir Jude prodira globoko v protislovja na\u0161ega globaliziranega, neoliberalnega sveta \u2013 medtem ko se vseprisotna kulturna in moralna gniloba \u0161iri naprej.\u00ab
\u2013 Marina Ashioti, Little White Lies<\/i><\/p>\n

\u00bbFilm z izvrstnim osrednjim nastopom Eszter Tompa \u2013 komi\u010dnim in hkrati ganljivim \u2013 bo ve\u010d kot zadovoljil re\u017eiserjeve obo\u017eevalce, hkrati pa razveselil vse tiste, ki so se bali, da je evropski umetni\u0161ki film izgubil svoj borbeni duh.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Screen Daily<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vedno lucidni provokator Radu Jude (Ne pri\u010dakujte preve\u010d od konca sveta) se vra\u010da s \u0161e eno kot britev ostro satiro o perverznostih neoliberalizma. Srebrni medved za najbolj\u0161i scenarij na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400627,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400626"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400627"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400626"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}