{"id":400513,"date":"2026-06-19T12:22:42","date_gmt":"2026-06-19T10:22:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tujec\/"},"modified":"2026-06-19T12:32:10","modified_gmt":"2026-06-19T10:32:10","slug":"tujec","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tujec\/","title":{"rendered":"Tujec"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Al\u017eir, 1938. Meursaulta, tihega, zadr\u017eanega uradnika v zgodnjih tridesetih, pripeljejo v zapor. Ubil je Arabca. Vse se je za\u010delo nekaj tednov prej, ko je prejel telegram, da mu je umrla mama …
<\/b><\/p>\n

iz prve roke
<\/b>\u00bbIdeja, da bi priredil enega najslavnej\u0161ih romanov svetovne knji\u017eevnosti, \u010dloveka navda s tesnobo in dvomi! Doslej sem se loteval le manj znanih in priznanih del. Priredba mojstrovine, ki so jo prebrali vsi in ki si jo je vsak bralec \u017ee uprizoril v svoji glavi, je bila ogromen izziv. Toda moje navdu\u0161enje nad knjigo je bilo mo\u010dnej\u0161e od pomislekov, zato sem se v projekt podal z dolo\u010deno mero non\u0161alance. \/\u2026\/
Gre za zgodbo o \u010dloveku, ki ne razume sveta okoli sebe; ki je opazovalec lastnega \u017eivljenja. Rad imam nekoliko skrivnostne, introspektivne like. Moj film Mlada in lepa<\/b> je govoril o dekletu, ki je odtujeno od sveta, odrezano od lastnih \u010dustev. Meursault je nekak\u0161na mo\u0161ka razli\u010dica te junakinje. V\u0161e\u010d so mi nejasni liki, ki jih sku\u0161amo razvozlati med gledanjem filma. Ko sem se lotil priredbe, Meursaulta nisem razumel; film sem posnel, da bi ugotovil, kdo je in zakaj se tako vede. Njegovo ravnanje je pogosto vredno obsojanja; te\u017eko ga je razumsko ali psiholo\u0161ko razlo\u017eiti. \/\u2026\/
Ko snema\u0161 film, se mora\u0161 z liki poistovetiti. Moj re\u017eijski pristop je moral odra\u017eati neke vrste fascinacijo nad Meursaultom; likom, ki je nedostopen, brezbri\u017een, brez moralne vesti, a poleg skrivnostnosti iz\u017eareva tudi lepoto in \u010dutnost. \/\u2026\/ Povsem sem se identificiral z njim! Zame je Meursault filmski ustvarjalec! Gleda okoli sebe in vidi like, igralce. Ljudje igrajo svoja \u017eivljenja. Toda ne on; Meursault ne igra. Nikoli ne la\u017ee. \u017divljenje je gledali\u0161ka igra, v kateri on ne sodeluje. Toda vseeno vidi lepoto sveta, pa tudi njegovo nasilje. In ko to nasilje opazuje, ne posreduje. Ostaja gledalec. Vse do konca, ko se kon\u010dno upre in postane igralec v svojem \u017eivljenju. \/\u2026\/
Vsaka priredba neizogibno vklju\u010duje element izdaje, ki ga je pa\u010d treba sprejeti. Podobno kot pri prevajanju. Jezik literature in jezik filma nista enaka. Sledil sem svojim instinktom, tistemu, kar me je v romanu zapeljalo, ter Camusovo vizijo priredil po svoje. Zdelo se mi je, da mora biti \u2018prevod\u2019 prvega dela knjige (materin pogreb, vsakdanje \u017eivljenje, umor Arabca na pla\u017ei) senzori\u010den, skoraj nem, telesen, in da se mora razvijati v po\u010dasnem, elegi\u010dnem ritmu. Ljudje so mi govorili, da bo priredba drugega dela romana (sojenje in zapor) la\u017eja, bolj \u2018u\u010dinkovita\u2019, a sem se prav tega dela najbolj bal. V drugem delu knjige gre namre\u010d za notranji monolog, tok misli, prvi pa je bolj filmski, z behavioristi\u010dnimi opisi dejstev in dejanj. \/\u2026\/
Nisem \u017eelel posneti dobesedne priredbe, ampak ponuditi sodoben pogled na to pomembno delo 20. stoletja; na kolonialno preteklost in bole\u010dino, ki \u0161e vedno tako mo\u010dno zaznamuje odnose med Francijo in Al\u017eirijo. \/\u2026\/ Zame je bilo klju\u010dno, da zgodbo umestim v \u0161ir\u0161i okvir. Albert Camus je Tujca<\/i> napisal leta 1939, knjiga pa je iz\u0161la leta 1942, v \u010dasu francoske kolonizacije Al\u017eirije. To je moralo biti v filmu jasno. Ideja je bila, da se potopimo v arhive tistega obdobja in poka\u017eemo Al\u017eirijo, kakr\u0161na je bila v tridesetih letih prej\u0161njega stoletja. \/\u2026\/ Ker pa v Al\u017eiru zaradi o\u010ditnih politi\u010dnih razlogov nisem mogel snemati, je bila to prilo\u017enost, da poka\u017eem, kako je bilo mesto videti v tridesetih letih prej\u0161njega stoletja, zlasti Kazba in pristani\u0161\u010de; da poka\u017eem vse tiste simboli\u010dne kraje, njihovo lepoto … \/\u2026\/
Zelo hitro sem ugotovil, da je bila potopitev v roman Tujec<\/i> zame na\u010din, kako se znova povezati s pozabljenim delom lastne osebne zgodovine. Moj ded po materini strani, preiskovalni sodnik v al\u017eirskem mestu B\u00f4ne (dana\u0161nja Anaba), je leta 1956 u\u0161el atentatu, kar je pospe\u0161ilo vrnitev moje dru\u017eine v mati\u010dno dr\u017eavo. Med preu\u010devanjem dokumentov in arhivov ter sre\u010danji z zgodovinarji in ljudmi, ki so \u017eiveli v tistem \u010dasu, sem spoznal, kako mo\u010dno so francoske dru\u017eine povezane z Al\u017eirijo in kako na\u0161o skupno zgodovino pogosto \u0161e vedno obdaja svin\u010dena ti\u0161ina. \/\u2026\/
Lik Meursaulta je mo\u010dno vplival na sodobno kulturo. To je mitska figura. Navdihnil je tudi \u0161tevilne filmske ustvarjalce. Seveda sem si ogledal Viscontijev film, ki je na platna pri\u0161el leta 1967. V enem od intervjujev je povedal, da ni mogel posneti filma, kakr\u0161nega je \u017eelel, da z rezultatom ni bil zadovoljen in da njegova prva izbira za vlogo Meursaulta ni bil Mastroianni, ampak Alain Delon. Kar je vsekakor bolj\u0161a ideja. Idealno utele\u0161enje Meursaulta v \u0161estdesetih letih je bil mladi Delon iz [Melvillovega] Samuraja<\/b> (Le samoura\u00ef) ali, \u0161e bolje, iz Antonionijevega Mrka<\/b> (L\u2019eclisse). Antonioni bi bil po mojem mnenju idealen italijanski re\u017eiser za priredbo Tujca<\/i>.\u00ab
\u2013 Fran\u00e7ois Ozon<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bb\u010cudovito popotovanje skozi delo mojega o\u010deta, narejeno z velikim spo\u0161tovanjem. Bravo, Fran\u00e7ois, in hvala.\u00ab
\u2013 Catherine Camus<\/p>\n

\u00bbKdor se loti mojstrovine Alberta Camusa in sku\u0161a naslediti Luchina Viscontija, potrebuje dolo\u010deno mero drznosti. Te Fran\u00e7oisu Ozonu k sre\u010di ne manjka. Predvsem pa je za tak\u0161en izziv potrebno veliko talenta. Tudi tega ima cineast v izobilju.\u00ab
\u2013 Xavier Leherpeur, Le Nouvel Obs
<\/i><\/p>\n

\u00bbNa Camusa je med drugim mo\u010dno vplivala ameri\u0161ka trda kriminalka; Ozon jo prikli\u010de s pomo\u010djo bogate \u010drno-bele fotografije Manuja Dacossa. Kot mnogi antijunaki v filmih noir je Meursault obi\u010dajen \u010dlovek, ki se znajde ujet v pasti videza, \u017ertev togih dru\u017ebenih predpostavk o \u2018normalnem\u2019 vedenju. Ozon je \u017ee dolgo pesnik vsakdanjega \u017eivljenja in sil, ki ga lahko poru\u0161ijo; Tujec<\/i> se izka\u017ee kot idealno sredstvo za posredovanje teh idej.\u00ab
\u2013 Adrian Martin, Mednarodni filmski festival v Rotterdamu<\/p>\n

\u00bbFran\u00e7ois Ozon Meursaultu, po\u0161asti brezbri\u017enosti v sredi\u0161\u010du zgodbe, vdihne zemeljski, kolonialen in nihilisti\u010den zna\u010daj ter tako ponudi briljantno sodobno predelavo klasi\u010dnega romana Alberta Camusa. \/…\/ Igralski nastop Benjamina Voisina \u2013 ravnodu\u0161en in hkrati silovit, \u017eivalski in \u010duten \u2013 je izjemen.\u00ab
\u2013 Jacques Morice, T\u00e9l\u00e9rama
<\/i><\/p>\n

\u00bbCamusov Tujec<\/i>, roman, ki ga ni mogo\u010de prirediti in si je ob njem polomil zobe celo Visconti, Fran\u00e7oisa Ozona prisili k neke vrste suhosti in zadr\u017eanosti, ki bo njegove obo\u017eevalce morda razo\u010darala. Toda Ozon verjetno nikoli ni bolj on sam kot takrat, kadar se odre\u010de prekipevajo\u010dim fantazijam in znova najde nekaj hladnosti in krutosti iz svojih kratkometra\u017ecev. \/…\/ Film privzame nekoliko zastarel francoski slog, pre\u017eet s cini\u010dnim brezupom Duvivierja ali Clouzota \u2013 kar je konec koncev eno izmed mo\u017enih branj romana. Nazadnje, v precej\u0161njem nasprotju z ostalim delom filma, pa se re\u017eiser z erotizacijo Meursaulta, njegove ko\u017ee, telesa, gest in celo zlo\u010dina ne more upreti iskanju glamurja v vsej tej bedi \/…\/. Tu se oddaljimo od Camusa, ki se dr\u017ei toka zavesti svojega protagonista, vsekakor pa ostajamo pri Ozonu, kjer je vedno prisoten element voajerizma.\u00ab
\u2013 Marcos Uzal, Cahiers du Cin\u00e9ma
<\/i><\/p>\n

\u00bbBegajo\u010de, mu\u010dno, a hkrati hladno zapeljivo \u2013 izku\u0161nja gledanja Tujca<\/b> Fran\u00e7oisa Ozona ni tako zelo druga\u010dna od tiste, ko beremo klasiko Alberta Camusa iz leta 1942. Ozon je dovolj moder, da le redko odstopi od besedila; namesto tega precej ustvarjalne energije vlo\u017ei v posnemanje brez\u010dutnega, a \u010dudno privla\u010dnega tona romana z izrazito filmskimi sredstvi. Vrzeli med Camusovimi jedrnatimi, deklarativnimi stavki tako postanejo drobci \u010dasa, izgubljeni med hladno koreografiranimi prizori; pisateljevi osve\u017eujo\u010de neposredni opisi pogosto nerazlo\u017eljivih vedenj in miselnih procesov pa postanejo trdi, ostri robovi kiparske \u010drno-bele fotografije, \u0161e toliko bolj skrivnostne, ker na videz ni\u010desar ne skriva. \/\u2026\/ Ozonova najve\u010dja dose\u017eka sta, da knji\u017eevnost prireja brez dobesednega prevajanja \/\u2026\/ in da spo\u0161tuje misterij romana, namesto da bi ga sku\u0161al razvozlati. \/\u2026\/ Re\u017eiser pravzaprav spremeni zelo malo, s tem pa ohrani brez\u010dasno privla\u010dnost pripovedi: Meursault tako kot v knjigi tudi v filmu ostaja \u010dudovito imun za diagnoze in psiholo\u0161ke analize. Kako tola\u017eilno bi bilo, \u010de bi lahko njegovo stanje opredelili in sprejeli ustrezne ukrepe, da bi se pred njim za\u0161\u010ditili! Kako tola\u017eilno in kako la\u017eno. A v Ozonovem odtujenem, sanjsko odmaknjenem Tujcu<\/b> ni ni\u010d tola\u017eilnega, razen morda be\u017enega vpogleda v brezno, iz katerega se lahko umaknemo v ne\u017eno brezbri\u017enost sveta.\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety
<\/i><\/p>\n

\u00bbFran\u00e7ois Ozon Camusov roman z vzorno vestnostjo prenese na filmsko platno ter mu vdihne nepri\u010dakovano fotogeni\u010dnost in \u010dutnost. Igralci so popolnoma ubrani.\u00ab
\u2013 Eric Neuhoff, Le Figaro
<\/i><\/p>\n

\u00bbOzon je s pesmijo Killing an Arab<\/i> skupine The Cure, ki jo sli\u0161imo v zaklju\u010dnih napisih, iz Camusovega Tujca<\/i> ustvaril banalno in hkrati univerzalno dramo, v kateri bli\u017enji posnetki obrazov in son\u010dnih pokrajin pri\u010darajo neresni\u010den in vro\u010di\u010den sen.\u00ab
\u2013 Jean-Luc Wachthausen, Le Point
<\/i><\/p>\n

\u00bbFran\u00e7ois Ozon spremeni hermeti\u010dno besedilo Alberta Camusa v pristno filmski preplet ob\u010dutkov: \u010dudovita \u010drno-bela fotografija, sijo\u010da telesa, spoj strasti in smrti. Meursault s svojo odtujenostjo postane sodoben lik; utele\u0161enje ugasle, izgubljene mladosti v nerazumljivem svetu. Benjamin Voisin o\u017eari platno, Ozon pa iz Camusovega Tujca<\/i> ustvari pravi filmski \u010dude\u017e, pre\u017eet s tako silovito \u010dutnostjo, da se nam bo za dolgo vtisnil v spomin.\u00ab
\u2013 Julien Rocher, aVoir-aLire.com<\/a>\u200b
<\/i><\/p>\n

zanimivosti
<\/b>\u00bbV na\u0161i dru\u017ebi vsak \u010dlovek, ki ne joka na materinem pogrebu, tvega smrtno obsodbo.\u00ab<\/i>
S temi besedami je Albert Camus povzel Tujca<\/i>, ko so ga prosili, naj napi\u0161e uvod k ameri\u0161kemu prevodu svojega slavnega romana.
Knjiga je takoj po izidu pri zalo\u017ebi Gallimard junija 1942 do\u017eivela velik uspeh. Slavni romanopisec Andr\u00e9 Malraux je po branju rokopisa navdu\u0161eno izjavil: \u00bbZapomnite si moje besede: to bo \u0161e pomemben pisatelj.\u00ab
<\/i>Tujec<\/i> je prestal preizku\u0161njo \u010dasa, zaznamoval generacije, prevedli so ga v \u0161tevilne jezike in \u0161e danes sodi med tri najbolj brane francoske romane na svetu. Do\u017eivel je ve\u010d filmskih upodobitev, najbolj znana pa je tista, ki jo je leta 1967 z Marcellom Mastroiannijem v glavni vlogi zre\u017eiral Luchino Visconti. \u017de v \u010dasu Camusovega \u017eivljenja je \u017eeljo po priredbi izrazil tudi Ingmar Bergman, vendar projekt ni bil nikoli uresni\u010den.<\/p>\n

portret avtorja
<\/b>Fran\u00e7ois Ozon (1967, Pariz) je diplomiral iz filmske re\u017eije na sloviti pari\u0161ki filmski \u0161oli La F\u00e9mis. Sprva je snemal kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se je s celove\u010dernim prvencem Sitcom<\/b> uvrstil na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne koti\u010dke \u010dlove\u0161ke psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahlo\u010dutnosti in psiholo\u0161kega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih re\u017eiserjev, ki jim niso tuje ob\u010dutljive tematike, npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z razli\u010dnimi \u017eanri \u2013 psiholo\u0161ko dramo, komedijo, dru\u017einsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si na velikih platnih lahko ogledali tragikomedijo Hladne kaplje na vro\u010de kamne<\/b> (Gouttes d\u2019eau sur pierres br\u00fblantes, 2000); muzikal 8 \u017eensk<\/b> (8 femmes, 2002); kriminalko Bazen<\/b> (Swimming Pool, 2003); duhoviti eksces magi\u010dnega realizma Ricky<\/b> (2009); bulvarsko komedijo s Catherine Deneuve in G\u00e9rardom Depardieujem Gospodinja<\/b> (Potiche, 2010); diaboli\u010dno komedijo o \u010darih in sku\u0161njavah pripovedovanja V hi\u0161i<\/b> (Dans la maison, 2012); \u0161tudijo adolescence Mlada in lepa<\/b> (Jeune & jolie, 2013); svobodno priredbo kratke zgodbe Ruth Rendell Nova prijateljica<\/b> (Une nouvelle amie, 2014); priredbo filma Ernsta Lubitscha Frantz<\/b> (2016); eroti\u010dni psihotriler Dvojni ljubimec<\/b> (L\u2019amant double, 2017); Bo\u017ejo milost <\/b>(2018), dramo o spolnih zlorabah otrok v katoli\u0161ki cerkvi, ki je prejela veliko nagrado berlinske \u017eirije; Poletje \u201985 <\/b>(\u00c9t\u00e9 85, 2020), grenko-sladko zgodbo o prvi ljubezni, postavljeno v osemdeseta leta; satiro Peter von Kant <\/b>(2022), s Fassbinderjevim filmom navdihnjeno pripoved o odnosu med slavnim umetnikom in njegovo muzo; ter Moj zlo\u010din <\/b>(Mon crime, 2023), komedijo o \u017eenskah in slavi, postavljeno v glamurozni Pariz tridesetih let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Filmska upodobitev slovitega eksistencialisti\u010dnega romana Alberta Camusa v re\u017eiji Fran\u00e7oisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje \u201985).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":405876,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400513"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/405876"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400513"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}