{"id":400504,"date":"2026-06-17T14:01:39","date_gmt":"2026-06-17T12:01:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/histericni\/"},"modified":"2026-06-17T14:02:10","modified_gmt":"2026-06-17T12:02:10","slug":"histericni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/histericni\/","title":{"rendered":"Histeri\u010dni"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Filmska ekipa pripravlja celove\u010derec o rasisti\u010dnem napadu v Solingenu v devetdesetih. Ko na snemalnem prizori\u0161\u010du odkrijejo za\u017egan koran, se snemanje sprevr\u017ee v kaos. Mlada pripravnica Elif, ujeta v navzkri\u017eni ogenj obto\u017eb, se vse bolj zapleta v nevarno igro skrivnosti in la\u017ei.<\/p>\n

iz prve roke
<\/b>\u00bbPredstavljajte si, da izgubite klju\u010de svojega stanovanja, potem pa vas pokli\u010de nekdo, ki trdi, da jih je na\u0161el. Presre\u010dni mu posredujete svoj naslov in nestrpno \u010dakate, da vam jih vrne \u2026, toda on se ne prika\u017ee. Zdaj ima nekdo tam zunaj va\u0161e klju\u010de, ve, kje \u017eivite, in lahko kadarkoli vstopi v va\u0161 dom. Ravno ta ob\u010dutek, ob\u010dutek ranljivosti, je bil za\u010detna iskra za nastanek Histeri\u010dnih<\/b>. \/\u2026\/ Film je nadaljevanje mojega razmi\u0161ljanja o medijski reprezentaciji, zlasti v politi\u010dno in \u010dustveno nabitih prostorih diskurza, kakr\u0161nega do\u017eivljamo danes. Medtem ko sem sku\u0161al v prvencu Oray<\/b> uveljaviti pravico do lastnega, subjektivnega pogleda na \u017eivljenje muslimanov v Nem\u010diji, stran od obi\u010dajnega nabora podob, pa Histeri\u010dni <\/b>govorijo o odgovornosti in izzivih pri ustvarjanju podob \u2018Drugih\u2019 v okviru obstoje\u010dih dru\u017ebenih razmerij in struktur mo\u010di \u2013 tako z vidika tistih, ki te podobe ustvarjajo, kot drugih, ki podobe postanejo. Film raziskuje, kako podobe vplivajo na nas kot dru\u017ebo \u2013 tako zelo, da se ne moremo ve\u010d sporazumevati med seboj in drug v drugem komajda \u0161e vidimo ljudi. \/\u2026\/ Te podobe \u2018Drugega\u2019 vodijo v raz\u010dlove\u010denje. Tisti, ki jih nadzorujejo, nadzorujejo tudi, kako bodo upodobljenci dojemani. Ko ima nekdo mo\u010d, da nekoga upodobi, ima tudi mo\u010d, da ga opredeli, oblikuje njegovo identiteto in narekuje, kako ga bodo ljudje videli. Podobe \u2018Drugega\u2019 so pogosto oblikovane kot karseda negativne in strah vzbujajo\u010de \u2013 to pa ohranja ozra\u010dje napetosti in izolacije, v katerem je dialog skoraj nemogo\u010d. Posledi\u010dno postane diskurz \u010dustven in poln projekcij. Obe strani imata ob\u010dutek, da sta napa\u010dno predstavljeni in nerazumljeni, \u0161e huje, da je ogro\u017een sam njun obstoj, to pa vodi v prekinitev komunikacije in stopnjevanje dru\u017ebene in politi\u010dne histerije.\u00ab
\u2013 Mehmet Akif B\u00fcy\u00fckatalay<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbOdli\u010den satiri\u010dni triler, ki se spretno spopade z eno najbolj vnetljivih aktualnih tem. \/\u2026\/ Morda se vse skupaj sli\u0161i stra\u0161no resno, a naj bodo re\u017eiserjeva opa\u017eanja \u0161e tako jedka, prebliski humorja in \u017eivahen tempo poskrbijo za gledalsko izku\u0161njo, ki ravno tako zabava kot spodbuja k razmisleku. \/\u2026\/ Film je pre\u017eet z vzdu\u0161jem nara\u0161\u010dajo\u010de paranoje, kot lonec na pritisk, ki se bo vsak hip razletel. Vseeno pa nas ni\u010d ne more pripraviti na mojstrsko uprizorjeno eksplozivno soo\u010denje v mra\u010dno komi\u010dnem zadnjem dejanju.\u00ab
\u2013 Wendy Ide, Screen Daily<\/i><\/p>\n

\u00bbSkrajno napet hitchcockovski triler, v katerem odkritje korana, za\u017eganega med snemanjem filma, ki ga re\u017eira Nemec tur\u0161kega porekla, privede do izginotja doti\u010dnega filmskega gradiva. Drama, ki sledi, se poglablja v nekatera najbolj pere\u010da vpra\u0161anja, s kakr\u0161nimi se spopada sodobna evropska kinematografija. Komu pripada priseljenska zgodba? Koga ti filmi nagovarjajo in zakaj? Ali je umetnikovo rasno ozadje dovolj, da se znebi globoko zakoreninjenega \u2018belega pogleda\u2019? Histeri\u010dni<\/b>, ki se odkrito napajajo pri Hanekejevem filmu Skrito<\/b> (Cach\u00e9, 2005) \/\u2026\/, so vrhunska politi\u010dna zabava: drzna, inteligentna \u0161tudija zapletenega in pogosto protislovnega odnosa Nemcev druge generacije do lastne islamske dedi\u0161\u010dine, hkrati pa briljantno zasnovan whodunnit<\/i>, ki se dotika razrednih privilegijev, moralne cene umetni\u0161ke integritete in hinavske, oportunisti\u010dne politike raznolikosti v nem\u0161kem filmu. Zame dale\u010d najbolj\u0161i nem\u0161ki film Berlinala 2025.\u00ab
\u2013 Joseph Fahim, Sight and Sound<\/i><\/p>\n

\u00bbPredstavljajte si, da bi No\u017e v hrbet<\/b> (Knives Out) zme\u0161ali s Truffautovo Ameri\u0161ko no\u010djo<\/b> (La Nuit am\u00e9ricaine), le da je zgodba postavljena v sodobno Nem\u010dijo, ki jo pretresajo napetosti zaradi priseljevanja in islama.\u00ab
\u2013 Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nem\u0161ki re\u017eiser tur\u0161kih korenin je ustvaril napet in nepri\u010dakovanih zasukov poln triler za na\u0161e histeri\u010dne \u010dase.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400505,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400504"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400505"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400504"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}