{"id":400502,"date":"2026-05-26T10:00:04","date_gmt":"2026-05-26T08:00:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/novi-val\/"},"modified":"2026-05-26T10:02:09","modified_gmt":"2026-05-26T08:02:09","slug":"novi-val","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/novi-val\/","title":{"rendered":"Novi val"},"content":{"rendered":"

iz prve roke
<\/strong>\u00bbNe gre za priredbo filma Do zadnjega diha<\/b>, ampak za poskus, da nanj pogledam iz drugega zornega kota. S svojo kamero se \u017eelim potopiti v leto 1959 ter o\u017eiviti \u010das, ljudi, vzdu\u0161je. \u017delim se dru\u017eiti z ljudmi, ki so ustvarjali novi val. Igralcem sem rekel: \u2018NE snema\u0161 kostumske drame. \u017divi\u0161 v trenutku. Godard je priznan kritik, toda kot re\u017eiser je novinec. Zabava\u0161 se na snemanju, hkrati pa se spra\u0161uje\u0161, ali bo ta film sploh kdaj ugledal lu\u010d sveta \u2026\u2019 <\/i>\/\u2026\/
Neko\u010d sem izjavil, da bi moral vsak re\u017eiser na neki to\u010dki svoje kariere posneti film o procesu snemanja filmov. Povsem logi\u010dno je, da \u017eelimo raziskati to kompleksno in obsesivno temo, ki ji posve\u010damo vso svojo strast in ustvarjalnost. Toda kak\u0161en je pravi pristop? Kako najti primeren ton? Ali je sploh mogo\u010de narediti kaj bolj\u0161ega od Ameri\u0161ke no\u010di<\/b> (La Nuit am\u00e9ricaine)? Najbr\u017e ne.
Skozi leta so se mi misli vedno znova vra\u010dale k trenutku, ko sem posnel svoj prvi ve\u010dji film \u2013 k tistemu neizmernemu veselju, ko sem lahko leta filmskih idej in obsesij kon\u010dno strnil v film. To je seveda izku\u0161nja, ki jo do\u017eivi\u0161 le enkrat v \u017eivljenju. \/\u2026\/
Imel sem torej temo, vendar se mi avtobiografija ni zdela prava izbira. Te\u017eave, povezane z ustvarjanjem filma, so neizogibni del umetnikove poti, toda ali svet res potrebuje \u0161e en portret umetnika, ki se spopada z mukami ustvarjanja? In ali je sploh mogo\u010de prese\u010di Osem in pol<\/b> (8\u00bd)?
Ko je pred dvema letoma umrl Jean-Luc Godard, sem pomislil: \u010das je, da posnamem ta film; da ustvarim portret tistega edinstvenega trenutka, rojstva novega vala; da napi\u0161em ljubezensko pismo ljudem, ki so v nas vzbudili \u017eeljo po ustvarjanju filmov; ljudem, ki so nam vlili zaupanje, da smo sposobni ustvarjati filme; nas prepri\u010dali, da moramo ustvarjati filme. Kaj sem sploh \u0161e \u010dakal!
Francoski novi val mi je spremenil \u017eivljenje. \/\u2026\/ Ko sem si prvi\u010d ogledal film Do zadnjega diha<\/b> (\u00c0 bout de souffle), sem pomislil: \u2018Aha, torej je mogo\u010de!\u2019<\/i> Njegova svoboda me je navdu\u0161ila. O filmskem ustvarjanju nisem vedel ni\u010desar, a sem \u010dutil, kako kul, radosten in revolucionaren je bil ta film. \/\u2026\/
Tisto filmsko obdobje je zame ostalo klju\u010dnega pomena. In nih\u010de ga ne utele\u0161a bolje kot Godard. Po\u010dne stvari, ki so prepovedane, skicira, improvizira. Obo\u017eujem njegov humor, njegovo telesnost, njegovo predrznost. Nobenim pravilom ne sledi. Samo lastni filmski senzibilnosti.
Ko za\u010dne snemati svoj prvi celove\u010derec, zaostaja za prijatelji z revije Cahiers du Cin\u00e9ma<\/i>. Zaskrbljen je, negotov, boji se, da je zamudil trenutek. Manjka mu samozavesti. To se mi zdi zelo prikupno \u2013 in v popolnem nasprotju s sliko, ki smo si jo o njem ustvarili kasneje v njegovi karieri.
Z dana\u0161njega vidika se Do zadnjega diha<\/b> nahaja nekje na polovici filmske zgodovine. Zdelo se mi je, da je to idealen trenutek, da do\u017eivimo radikalno in drzno dejanje, ki ga je ta film predstavljal. Da sami sebe spomnimo, kako se je filmska umetnost sposobna ves \u010das na novo izumljati. Da naslikamo igriv portret tesno povezane skupnosti filmskih fanatikov, ki \u017eivijo, jedo in dihajo film. Da poka\u017eemo, da je film ustvarjalen medij \u2013 in bo tak\u0161en tudi ostal. Da razi\u0161\u010demo, kako se rodi nova vrsta osebnega filma. \/\u2026\/
Preden smo za\u010deli, sem igralcem dal v branje naslednje besedilo: \u2018Godard je iskal spontanost, neposrednost, tako kot mnogi slikarji in jazzovski glasbeniki tistega \u010dasa. V zraku je bil pojem improvizacije \u2013 sinonim za kulskost. Za dosego tak\u0161ne svobode mora\u0161 biti bodisi spontano briljanten (veliko sre\u010de pri tem!) ali pa mora\u0161 vlo\u017eiti ogromno truda \u2013 vsak prizor temeljito preu\u010diti iz vseh zornih kotov, ga poznati tako dobro in biti pri tem, kar po\u010dne\u0161, tako spro\u0161\u010den, da bo delovalo spontano in improvizirano, brez vsakr\u0161ne izumetni\u010denosti. \/\u2026\/ Pomembno: ne igra\u0161 v kostumski drami. Film, o katerem govorimo, nima nobenega posebnega pomena zaradi svoje starosti ali ugleda. Trenutki, ki jih ustvarjamo, in liki, ki jih upodabljamo, si ni\u010desar od tega \u0161e niso prislu\u017eili. Po\u010dne\u0161 le tisto, kar v \u017eivljenju po\u010dnemo vsi: preprosto \u017eivi\u0161 v trenutku, z navdu\u0161enjem in optimizmom, ki ju prina\u0161ata mladost in umetni\u0161ko ustvarjanje.
<\/i>Veliko prikritega humorja izhaja iz dejstva, da na\u0161e ob\u010dinstvo pozna izid. Postavimo jih za pri\u010de rojstva edinstvenega filmskega umetnika med ustvarjanjem enega najbolj odmevnih in vplivnih filmov v zgodovini kinematografije. A ne ti ne kdorkoli drug v na\u0161em filmu tega \u0161e ne ve. \/\u2026\/
<\/i>Ve\u010dinoma si samo vesel, da si lahko del te pustolov\u0161\u010dine, pri tem pa nima\u0161 pojma, ali je tisto, pri \u010demer sodeluje\u0161, sploh kaj vredno … Nikoli ne pozabi, da je filmsko ustvarjanje samo po sebi optimisti\u010dno po\u010detje. Ali kot je v tistem \u010dasu dejal Fran\u00e7ois Truffaut: film prihodnosti bo dejanje ljubezni.\u2019\u00ab 
<\/i>\u2013 Richard Linklater<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbDa bi lahko cenili Novi val<\/b>, moramo sprejeti, da Godard postane fikcijski lik \u2013 ne smemo torej zahtevati zvestobe, ampak se moramo zabavati s projekcijami, ki jih ponuja njegova osebnost, njegov mit, skupaj s pripadajo\u010dim dele\u017eem kli\u0161ejev. Linklaterju izziv uspe predvsem zato, ker je njegov pogled naklonjen, v nasprotju z ma\u0161\u010devalnim pristopom Hazanaviciusa v filmu Redoutable<\/b>, ki je v mnogih pogledih antiteza pri\u010dujo\u010dega dela. Naklonjen, a ne kle\u010deplazen ali pompozen. Linklater se ne ustra\u0161i svojega subjekta, to pa predvsem zato, ker ga ne zanima Godard sam, pa\u010d pa njegova mladost, njegova neobremenjenost, njegova v\u010dasih malce nesramna predrznost \u2013 ter vse, kar to pove o neki dobi in na\u010dinu snemanja filmov. Novi val<\/b> kljub \u010drno-beli fotografiji, kvadratnemu formatu in vsem pome\u017eikom ni ne pasti\u0161 ne zavesten plagiat (ki ga je Godard sicer zagovarjal): \u010de \u017ee kaj vzame iz tistega filma, potem to ni toliko forma kot energija njegovega nastajanja. Ker filma z gledanjem skozi prizmo leta 2025 ne sku\u0161a \u2018aktualizirati\u2019, ga s svojimi snemalnimi odlo\u010ditvami ponese v sedanjost: v bistvu gre za ekipo mladih ustvarjalcev, zdru\u017eenih v lahkotni avanturi.
Tako kmalu prenehamo z iskanjem podobnosti, saj bistvo filma ni v tem. Gre za nekaj bolj svobodnega, nekaj v smislu otro\u0161ke igrice pretvarjanja: \u2018Jaz bom francoski re\u017eiser s konca petdesetih let, vi pa boste Godard, Truffaut in tako naprej …\u2019<\/i> Ime, obleka, rahla podobnost, bolj ali manj prepri\u010dljiva imitacija zadostujejo, da se zabavamo kot otroci, neobremenjeni z mitologijo ali nadjazom. Film tako k sre\u010di veliko bolj kot na u\u010deni esej o \u0161vicarskem geniju spominja na predstavo skupine mladih cinefilov, malce feti\u0161isti\u010dnih in predvsem dovolj predrznih, da varuhom templja doka\u017eejo, da ni templja, ki bi ga bilo vredno varovati. Linklater od Godarda prevzame predvsem nekak\u0161en ustvarjalni zanos, ki postane nalezljiv; dejstvo, da je o tako pomembni temi posnel majhen in radosten film, pa dokazuje ne\u017eno iskrenost njegovega po\u010detja.\u00ab
\u2013 Marcos Uzal, <\/b>Cahiers du Cin\u00e9ma
<\/i><\/p>\n

\u00bb\u2018Najbolj\u0161i na\u010din, kako kritizirati film, je, da ga posname\u0161,\u2019 <\/i>se glasi znani Godardov aksiom \u2013 in morda velja enako v primeru, ko neki film ob\u010duduje\u0161, pri \u010demer kritika zavzame obliko skrajne pozornosti do najbolj finih detajlov. Linklaterjev navdu\u0161ujo\u010di poklon kar prekipeva od poznavalskih podrobnosti in vneme re\u017eiserja, ki je kariero za\u010del z organizacijo maratonskih filmskih ve\u010derov (predhodnikov Austinskega filmskega dru\u0161tva). Novi val<\/b>, ki se pona\u0161a z odli\u010dnim kastingom in igro, uprizarja run-and-gun<\/i> produkcijo Do zadnjega diha<\/b> (1960), \u017eivahno poskakujo\u010d po pari\u0161kih ulicah, da bi dr\u017eal korak z Godardom, 29-letnim \u010dude\u017enim de\u010dkom, ki kar ne more \u010dakati, da pusti svoj pe\u010dat. \/\u2026\/ Gledalci imamo ob\u010dutek, kot bi gledali Do zadnjega diha<\/b> z Linklaterjevim komentarjem v \u017eivo \u2013 in to v najbolj\u0161em mo\u017enem smislu. \/\u2026\/ Po\u010dutimo se, kot bi bili z Godardom in njegovo ekipo del nekak\u0161ne razburljive pustolov\u0161\u010dine, kar daje Novemu valu<\/b> pridih caperja<\/i>. \/\u2026\/ Film, ki prihaja le nekaj let po Godardovi smrti, je spomenik zelo specifi\u010dnemu trenutku v filmski zgodovini, ko je bilo vse mogo\u010de, njegov entuziazem pa je hkrati povabilo, da se tudi sami spravimo v pogon.\u00ab
\u2013 Nicolas Rapold, Sight and Sound <\/i><\/p>\n

\u00bbDvorano zapustimo z lahkim srcem. In dejstvo, da film, ki smo ga vsi tako nestrpno pri\u010dakovali, obte\u017een z nemajhnim bremenom mitov in zgodovine, v gledalcu pusti tako preprost ob\u010dutek, ni majhen dose\u017eek.\u00ab
\u2013 Pierre Eug\u00e8ne, Cahiers du Cin\u00e9ma
<\/i><\/p>\n

\u00bbLinklaterjev pristop ni muzeolo\u0161ki. Kljub fanati\u010dni pozornosti do podrobnosti in slogovni zvestobi filmu Do zadnjega diha<\/b> svojim igralcem pu\u0161\u010da obilo prostora, da likom vdihnejo \u017eivljenje ter Novi val<\/b> ponesejo stran od preproste poustvaritve izvirnega filma in njegovih ustvarjalcev. Vseskozi imamo vtis, kot bi re\u017eiser o\u010darano opazoval, medtem ko dru\u0161\u010dina drznih mladih ljudi po\u010dne tisto, kar imajo radi \u2013 in mimogrede za vedno spreminja medij.\u00ab
\u2013 Leonardo Goi, Notebook<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o tem, kako je Jean-Luc Godard posnel Do zadnjega diha, pripovedovana v slogu in duhu, v katerem je tedanji filmski kritik ustvaril svoj kultni prvenec. Filmu Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polno\u010djo) je francoska Akademija podelila \u0161tiri nagrade cezar, tudi za najbolj\u0161ega re\u017eiserja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":437276,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400502"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/437276"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400502"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}