{"id":400500,"date":"2026-06-17T15:04:25","date_gmt":"2026-06-17T13:04:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zvok-padanja\/"},"modified":"2026-06-17T15:17:11","modified_gmt":"2026-06-17T13:17:11","slug":"zvok-padanja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zvok-padanja\/","title":{"rendered":"Zvok padanja"},"content":{"rendered":"<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbS soscenaristko Louise Peter sva neko poletje pre\u017eiveli na kmetiji v regiji Altmark, na globokem pode\u017eelju nekje na pol poti med Berlinom in Hamburgom. \/\u2026\/ Ker je bila kmetija petdeset let prazna, sva se med hojo skozi posamezne sobe lahko sprehodili skozi njeno preteklost. Videl si lahko, kje je kmet zadnji\u010d odlo\u017eil \u017elico. Vse je bilo \u0161e vedno na svojem mestu. Nato sva na\u0161li staro fotografijo, ki je bila videti kot naklju\u010dni posnetek iz vsakdanjega \u017eivljenja. Tri \u017eenske v predpasnikih stojijo na dvori\u0161\u010du in gledajo v kamero, kot bi prebile \u010detrto steno in zrle v nas naravnost iz preteklosti. \/\u2026\/ Kot otroka me je vedno preganjala misel, kdo je \u017eivel pred mano v prostorih, ki sem jim rekla dom. Kaj se je tu dogajalo neko\u010d? Kaj so razmi\u0161ljali in \u010dutili ljudje, ki so stali to\u010dno na mestu, kjer zdaj stojim jaz? \/\u2026\/ To vzdu\u0161je sva sku\u0161ali prenesti v film. Zanimala naju je so\u010dasnost, prekrivanje \u010dasovnih ravni; da lahko nekdo na nekem mestu po\u010dne nekaj povsem vsakdanjega, medtem ko nekdo drug prav tam morda do\u017eivi nekaj usodnega, nekaj, kar mu za vedno spremeni \u017eivljenje.<br \/>Poleg tega sva med obse\u017enimi raziskavami za ta film opazili, da v zgodovinskem gradivu ni bilo skoraj nobene sledi o \u017eenskem pogledu. V\u010dasih sva naleteli na zelo nenavadne opombe, na primer, da je bilo treba slu\u017ekinje \u2018prilagoditi\u2019, da ne bi bile nevarne za mo\u0161ke. To je bilo vse, kar je pisalo. Bilo je veliko tak\u0161nih praznih mest, stvari, o katerih se ni govorilo, a si jih slutil nekje na obrobju. Kadar so tak\u0161ne skrivnosti postale bolj otipljive, sva jih sku\u0161ali raziskati s pomo\u010djo najinih likov. \/\u2026\/<br \/>Med pisanjem scenarija so bili osrednji motiv vedno znova tihi, na videz skoraj naklju\u010dni trenutki, v katerih se zdi, kot bi se slika zlila s pulzom likov, kakor utripanje son\u010dne svetlobe za vekami. Prav ta neulovljivost, ambivalentnost me v pripovednem smislu zanima bolj kot zgodovinsko natan\u010dno pripovedovanje. To je zgodba, ki nam ponuja prilo\u017enost, da do\u017eivimo odra\u0161\u010danje skozi v\u010dasih skrajno subjektivne poglede \u0161tirih deklet v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih. Zame pa je to tudi film o prepletanju domi\u0161ljije in spomina; kot pojava, ki oblikuje na\u0161o identiteto.\u00ab<br \/>\u2013 Mascha Schilinski<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbIzjemna pripoved o neoprijemljivi \u017eenski medgeneracijski travmi. Tenko\u010dutno in ostro zare\u017ee v zvoku in podobi.\u00ab<br \/>\u2013 Anja Banko, Najbolj\u0161i filmi leta 2025, <i>Ekran<br \/><\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Zvok padanja<\/b> je srdito, fragmentirano delo, v katerem nasilje nad \u017eenskim telesom ru\u0161i slogovne konvencije, nas pa pusti, da v njegovih raztresenih ko\u0161\u010dkih obupano i\u0161\u010demo smisel. \/\u2026\/ Jacqueline Rose je v svoji knjigi <i>On Violence and on Violence Against Women<\/i> iz leta 2021 opisala ob\u010dutek <i>\u2018vznesenosti, a tudi \u0161oka\u2019<\/i>, ki ga je med raziskovanjem \u017eivljenja Sylvie Plath do\u017eivela ob poglobitvi v \u017eensko trpljenje. <b>Zvok padanja<\/b> me je navdal s podobnim ob\u010dutkom. Film je te\u017eko gledati, a zaradi samih pravih razlogov. To je briljantno, grozljivo in osupljivo delo, ki sta ga z izjemno skrbnostjo pripravili re\u017eiserka in ekipa s popolnim nadzorom nad svojo snovjo. Iz kina sem od\u0161la jokajo\u010d nad prihodnostjo na\u0161ih h\u010dera in hkrati polna upanja v prihodnost filmske umetnosti.\u00ab<br \/>\u2013 Catherine Wheatley, <i>Sight and Sound<\/i><\/p>\n<p>\u00bbNe naleti\u0161 vsak dan na film, ki ni podoben ni\u010demur, kar si kdaj videl, in ki te prisili, da postavi\u0161 pod vpra\u0161aj samo idejo o tem, kaj film sploh lahko je. \/\u2026\/ Najbli\u017eja stvar, ki mi pride na misel, je <b>Drevo \u017eivljenja<\/b> Terrencea Malicka, \u010deprav je to Malick, pome\u0161an z Jane Campion in Michaelom Hanekejem. \/\u2026\/ <b>Zvok padanja<\/b> s svojo epsko razse\u017enostjo, natan\u010dno izrisanimi liki in pode\u017eelsko kuliso deluje kot zajeten kme\u010dki roman iz 19. stoletja, toda zgodba se razvija kakor \u010disti tok zavesti \u2013 kot bi se Virginia Woolf odlo\u010dila, da bo na novo napisala knjigo Thomasa Hardyja \/\u2026\/ Potrpe\u017eljivi gledalci bodo nagrajeni z delom, ki nas spomni, kako se lahko film \u0161e vedno na novo izumi, vsaj dokler obstajajo re\u017eiserji, dovolj drzni, da poskusijo.\u00ab<br \/>\u2013 Jordan Mintzer, <i>The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Odmaknjena kmetija v severni Nem\u010diji. Njeni zidovi \u017ee ve\u010d kot stoletje vsrkavajo usode ljudi, ki so tam \u017eiveli.&nbsp;Film spremlja \u0161tiri dekleta iz razli\u010dnih \u010dasovnih obdobij, od za\u010detka 20. stoletja do danes, katerih \u017eivljenja se za\u010dnejo skrivnostno zrcaliti drugo v drugem. Nagrada \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":454894,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400500"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/454894"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400500"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}