iz prve roke
<\/b>Jean-Marie Straub: \u00bbFilm je nastal iz \u017eivljenjskih sre\u010danj. Imel sem prijatelja, Fran\u00e7oisa Louisa, ki je igral klavir in orgle, in po njegovi zaslugi sem odkril Bacha. Velik vpliv je bil tudi Dnevnik va\u0161kega \u017eupnika <\/b>(Journal d\u2019un cur\u00e9 de campagne). Toda to \u0161e ne pojasni, zakaj ravno Bach …\u00ab
<\/i>Dani\u00e8le Huillet: \u00bbV tistem \u010dasu si mi povedal, da si opazil, kako lahko ljudje, ki nimajo nikakr\u0161ne glasbene izobrazbe, zaspijo ob poslu\u0161anju Haydna ali Mozarta, ne pa tudi Bacha. \/…\/<\/i> Anna Magdalena ni nikoli pisala dnevnika ali kronike; napisala ni niti vrstice. Vse, kar imamo njenega, je posvetilo v Bibliji.\u00ab<\/i>
Jean-Marie Straub: \u00bbSicer pa je prepisovala glasbene partiture. Edini teksti, ki jih je napisala, so pisma njenemu bratrancu, a ta so izgubljena. Obstaja tudi nekaj pisem, ki jih je po Bachovi smrti narekovala<\/i> pisarju in v katerih mestni svet v Leipzigu prosi za denar. Imamo pa seveda tudi knjigo <\/i>The Little Chronicle of Anna Magdalena Bach Esther Meynell, ki je iz\u0161la v Londonu leta 1925.\u00ab
<\/i>Dani\u00e8le Huillet: \u00bbToda avtorica takrat ni navedla svojega imena. Muzikologi so protestirali in \u0161ele potem so to \u2018kroniko\u2019 ponovno izdali z njenim imenom. Toda kot je rekel Voltaire: <\/i>\u2018\u010ce la\u017e …\u00ab
<\/i>Jean-Marie Straub: \u00bb<\/i>\u2018… ponovimo dovolj pogosto, postane resnica.\u2019 \/…\/ Vendar v film nisva vklju\u010dila niti vrstice iz tega romana. Da bi zgradila pripoved, sva morala sestaviti tekst: uporabila sva knjigo ra\u010dunov dvora v K\u00f6thnu; nekrolog, ki ga je napisal Carl Philipp Emanuel Bach; in predvsem nekatera Bachova pisma \u2013 tam, kjer on re\u010de \u2018jaz\u2019, ona re\u010de \u2018on\u2019 ali \u2018Sebastian\u2019. Ta kronika je najina fikcija. Mislim, da sva \u017eelela predvsem povedati ljubezensko zgodbo. \/…\/ Bach ne izra\u017ea le ob\u010dutkov, izra\u017ea zrak, ogenj …\u00ab<\/i>
<\/i>Dani\u00e8le Huillet: \u00bb… veter … \u0160e dva razloga sta, zakaj sva izbrala Bacha. Prvi je bil najin odpor do na\u010dina, kako so filmarji v\u010dasih snemali glasbo \u2013 razen bratov Marx in filma Mo\u0161ki imajo raje plavolaske<\/b> (Gentlemen Prefer Blondes).<\/i> Drugi razlog je bil, da sva se naveli\u010dala poslu\u0161ati Bachovo glasbo, izvajano na na\u010din, ki ni imel prav nobene zveze z njo, namre\u010d tako, kot so jo igrali v 19. stoletju: velik orkester in dvesto \u010dlanov zbora za <\/i>Pasijon po Mateju.<\/i> V resnici je imel Bach na voljo le dva zbora po dvanajst mo\u0161kih \u2013 tri soprane, tri alte, tri tenorje in tri base; poleg tega v Leipzigu ni bilo \u017eenskih glasov \u2013 luteranska pravila so jih prepovedovala.\u00ab
<\/i>Jean-Marie Straub: \u00bbV nasprotju s K\u00f6thenom, ki je bil kalvinisti\u010den in kjer so \u017eenske smele v orgelsko galerijo. Bach je to glasbo napisal z zelo specifi\u010dnimi sredstvi v mislih, ne pa da bi sanjal o orkestru z dvesto\u010dlanskim zborom.\u00ab
<\/i>Dani\u00e8le Huillet: \u00bbZadnja iskrica je bila, ko sva poslu\u0161ala plo\u0161\u010do, ki nama jo je prinesel prijatelj. Takoj sva si rekla: <\/i>\u2018Njega ho\u010deva!\u2019 Bil je Gustav Leonhardt.\u00ab
<\/i>Jean-Marie Straub: \u00bbLeonhardt je posnel samo dva albuma, enega v ZDA, z <\/i>Umetnostjo fuge na \u010dembalu, in enega na Dunaju, z Alfredom Dellerjem in dvema kantatama. Vedela sva, da \u017eivi v Amsterdamu, zato sva se z vlakom odpeljala k njemu. Prosil naju je, naj mu dava \u010das za razmislek. Bilo je sredi zime; nekaj dni sva pre\u017eivela na otoku Texel, na poti nazaj pa nama je rekel: <\/i>\u2018V redu, posnel bom film.\u2019 To je bilo leta 1957. \/\u2026\/\u00ab
<\/i>Dani\u00e8le Huillet: \u00bbFilm so prikazali na berlinskem festivalu leta 1968. Bilo je precej burno leto. Nisva hotela tja zaradi mo\u010dne prisotnosti policije.<\/i> Menda je v dvorani pri\u0161lo do nekak\u0161nega izgreda, gledalci so kri\u010dali: <\/i>\u2018Bach war doch kein Hampelmann\u2019, kar pomeni:<\/i> \u2018Bach ni bil lutka.\u2019 \/…\/ Ljudje so odkrili, da je imel Bach nad seboj avtoriteto in da je komponiral tudi uporabno glasbo. V 19. stoletju je prevladovala ideja, da je umetnost nad vsem, to pa so \u0161e utrjevali ljudje, kot je Karajan. \/…\/ \u017de od vsega za\u010detka je bila ideja, da v filmu nastopijo glasbeniki in ne igralci. Brez tega bi film posnela veliko prej.\u00ab \/…\/
<\/i>Jean-Marie Straub: \u00bbNisva \u017eelela posneti glasbe kot take, ampak izvedbo partiture kot dela v nastajanju, skupinsko delo, katerega sti\u010dna to\u010dka je tisti, ki ga usmerja, v tem primeru Bach. Vse to se pove\u017ee v biografiji, v kroniki in tudi v Bachovi osebnosti.<\/i> V filmu se to materializira v smislu Brechtove opredelitve ljubezni kot <\/i>\u2018umetnosti ustvarjanja ne\u010desa s sposobnostmi drugega \u010dloveka\u2019. Z drugimi besedami: prav Leonhardt, ki dirigira Bacha s temi glasbeniki, na ta na\u010din, v tem obsegu, naredi glasbo veliko bolj transparentno in partituro veliko bolj jasno.\u00ab \/…\/<\/i>
Dani\u00e8le Huillet: \u00bbImeli smo \u0161tevilo [glasbenikov in pevcev], ki si ga je zamislil Bach; napisal je namre\u010d manifest, del katerega preberemo tudi v filmu. Natan\u010dno vemo, kaj je \u017eelel, ampak prito\u017eeval se je, da nima rezerv: \u010de je pevec zbolel, je bilo to katastrofalno.\u00ab \/…\/
<\/i>Jean-Marie Straub: \u00bbLeonhardtova glavna skrb je bila uravnote\u017eenost. Vedel je, kako \u017eeli snemati. Uravnote\u017eenost zbora in orkestra. V baro\u010dni glasbi mora biti ravnovesje bolj popolno kot kjerkoli drugje. Hochet [zvo\u010dni mojster] ni nikoli prej snemal glasbe \/…\/. Leonhardt mu je po nekaj dneh stisnil roko in mu rekel: <\/i>\u2018\u010cestitam.\u2019\u00ab<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Svojevrsten film o Johannu Sebastianu Bachu, ki ga je avtorska dvojica Straub in Huillet ustvarila na podlagi razli\u010dnih literarnih virov, med drugim fiktivnega dnevnika njegove druge \u017eene Anne Magdalene.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400428,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400427"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400428"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400427"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}