zgodba
<\/b>Anglija, 1580. Svobodomiselna Agnes, sokolarka in zeli\u0161\u010darica, ki je na skoraj misti\u010den na\u010din povezana z naravnim svetom, spozna revnega u\u010ditelja latin\u0161\u010dine Willa. Zapleteta se v strastno razmerje, ki kmalu pripelje do poroke in rojstva treh otrok: prvorojenke Susanne ter dvoj\u010dkov Judith in Hamneta. Medtem ko se Will v daljnem Londonu vse bolj uveljavlja kot dramatik, Agnes ostaja doma in skrbi za otroke. Toda nekaterih sil ne more zaustaviti niti najbolj za\u0161\u010ditni\u0161ka mati.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbVse \u017eivljenje sem se bala smrti in zato sem se bala tudi ljubezni. Nisem vedela, kako naj ohranim odprto srce vpri\u010do minljivosti \u017eivljenja. Posnela sem \u0161tiri filme o ljudeh, ki do\u017eivijo veliko izgubo in skozi njeno sprejemanje najdejo sebe. Hamnet<\/b> je rezultat tega potovanja. S pomo\u010djo Shakespearovega Hamleta<\/i> sem se spustila v podzemlje, da bi znova na\u0161la tisto, kar sem izgubila; tisto, zaradi \u010desar se tako bojim izkusiti tako ljubezen kot smrt.
Maggie je s svojo knjigo odprla portal, skozi katerega se lahko z Willom pove\u017eemo na na\u010din, kot se nismo \u0161e nikoli. \/…\/ V na\u0161i zgodbi se Agnes in William zaljubita in ustvarita \u010dudovito dru\u017eino, a se po smrti sina znajdeta na razpotju. Ne moreta se vrniti v preteklost in ne moreta naprej. Zamrznjena sta v nekak\u0161nem vmesnem prostoru, vle\u010de ju v nasprotne smeri, a se nista sposobna premakniti niti za milimeter. V tak\u0161ni napetosti se zgodi alkimija. Ko v fiziki sile vle\u010dejo ali potiskajo v nasprotne smeri, ustvarijo napetost. Ko ta napetost postane premo\u010dna, spro\u017ei gibanje in nastane novo ravnovesje \u2013 prav v trenutku, ko se Will znajde med zemljo in morjem, med \u017eivljenjem in smrtjo, se rodi eno najve\u010djih knji\u017eevnih del vseh \u010dasov.
Na\u0161 svet je na to\u010dki preloma. Vsi \u010dutimo velikansko napetost in pritisk. Slutimo, da se pribli\u017euje novo stanje ravnovesja. Mnogi med nami so se zna\u0161li v vmesnem prostoru in bojijo se premakniti. Strahove, ki me preganjajo, vidim v o\u010deh drugih. Strah pred tistim, kar prihaja. Strah, da nimamo nadzora nad lastnim \u017eivljenjem. Strah, da na tem svetu nismo ve\u010d varni. Strah, da ne bomo nikoli spoznali brezpogojne ljubezni. In kon\u010dno: strah pred smrtjo, smrtjo brez smisla. \/…\/
Rada bi, da bi se gledalci v likih prepoznali. Odpreti \u017eelim njihova srca, jih omeh\u010dati, da bi za\u010dutili, kar \u010dutijo liki. Ko bodo ujeli val z nami, z na\u0161imi liki, bodo lahko do\u017eiveli katarzo. To je vedno ustvarjalni cilj mojih filmov. Ko gledalec do\u017eivi katarzo, lahko v te\u017ekih \u017eivljenjskih situacijah skupaj z liki najde nekaj smisla in skozi izku\u0161njo gledanja filma morda postane bolj celovit \u010dlovek. \/\u2026\/
\u017delela sem, da bi film govoril o dveh ljudeh, ki drug drugega vidita. To sta arhetipska lika. Prou\u010devala sem jungovsko psihologijo in hindujsko tantro \u2013 energijo mo\u0161kega in \u017eenskega, bivanja in delovanja, rojstva in smrti. \u010ce nimamo zdravega odnosa do lastnih korenin, se te sile bojujejo znotraj nas. S pomo\u010djo likov, ki to utele\u0161ata, lahko zgodba deluje tako na kolektivni kot osebni ravni. Alkimija ustvarjalnosti omogo\u010da soobstoj teh sil. Upam, da bo film postal nekaj ve\u010d kot zgolj zgodba o zakonu ali smrti otroka.\u00ab
\u2013 Chlo\u00e9 Zhao<\/b><\/p>\n
\u00bbVedno se mi je zdelo zelo krivi\u010dno, da de\u010dka po imenu Hamnet nih\u010de nikoli ni povezoval z igro Hamlet<\/i>, ki je bila napisana \u0161tiri ali pet let po njegovi smrti. Ta otrok je bil pozabljen, postal je le opomba v zgodbi svojega slavnega o\u010deta. Knjigo sem napisala z \u017eeljo, da bi ga kon\u010dno postavila na oder in povedala, da je bil pomemben. Bil je ljubljen. Brez njega ne bi imeli Hamleta<\/i>. \/\u2026\/ Chlo\u00e9 v mnogih svojih delih na zelo zanimiv na\u010din govori o umetnosti in pristnosti, o odnosu med njima ter o tem, kako se druga drugi pribli\u017eujeta in kako se razhajata. Hamnet<\/b> raziskuje, zakaj umetnost potrebujemo, zakaj jo ustvarjamo, od kod prihaja, kako jo potegnemo iz globin svoje du\u0161e.\u00ab
\u2013 Maggie O\u2019Farrell<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbHamnet<\/b> je uni\u010dujo\u010d, morda najbolj \u010dustveno pretresljiv film, kar sem jih videl v zadnjih letih. Ganljiva je bila \u017ee knjiga \u2013 in ko gremo gledat film o smrti otroka, se seveda pripravimo na to, da bomo poto\u010dili nekaj solz. Vseeno pa nisem pri\u010dakoval, da bom toliko<\/i> jokal: a ne le zaradi tragi\u010dne vsebine, ampak tudi zato, ker si film na novo zami\u0161lja poeti\u010dno dejanje ustvarjanja Hamleta<\/i>. Shakespearova drama stoji na najvi\u0161ji polici, pokrita s prahom stoletij slave. Bolj popolne umetni\u0161ke stvaritve si ni mogo\u010de zamisliti. In vendar je tu film, ki si dovoli raziskovati njen nastanek. Poskus je plemenit, morda celo nekoliko predrzen, da pa mu uspe, se zdi skorajda nadnaravno. \/\u2026\/ Hamnet<\/b> se navezuje tudi na druge zgodbe in med njimi je mit o Orfeju in Evridiki, ki ga Will pove Agnes na enem njunih prvih zmenkov. Gre za zgodbo o vstajenju, strasti in umetnosti ter o tem, kako zadnji hrepene\u010di pogled za vedno ujame ljubimca v podzemlje. Na\u010din, kako re\u017eiserka zgodbo pove\u017ee z dramo Shakespearovega \u017eivljenja, \u0161e zdale\u010d ni shemati\u010den ali o\u010diten, vseeno pa osvetljuje temeljno resnico tako Hamneta<\/b> kot Hamleta<\/i>: da je videti in biti viden \u010dudovita in hkrati stra\u0161ljiva stvar.\u00ab
\u2013 Bilge Ebiri, Vulture<\/i><\/p>\n
\u00bbIrska igralka je v zadnjem desetletju upodobila \u0161tevilne zlomljene, ekscentri\u010dne in celo bizarne like, a kar po\u010dne tu, se zdi resni\u010dno brez primere. Njen nastop obrne na glavo vsa na\u0161a pri\u010dakovanja v zvezi s tem, kako igrati nekoga, ki znova odkriva svojo du\u0161o. \/…\/ To je kronika soo\u010danja s smrtjo, ki hkrati prekipeva od \u017eivljenja, prenove in ponovnega rojstva. Ko se je mladi Hamnet neko\u010d \u2018otresel zemskih spon\u2019<\/i>, je postavil temelje za mojstrovino. Zdaj je to naredil drugi\u010d. \/\u2026\/ Filmu nekako uspe, da besede \u2018Lahko no\u010d, premili kraljevi\u010d\u2019<\/i> zabolijo bolj kot kadarkoli prej, toda hkrati nas pusti v stanju \u010dustvene bla\u017eenosti. Smrt je neizogibna, sporo\u010da Hamnet<\/b>, a umetnost nam lahko pomaga osmisliti nelogi\u010dno dejstvo, da smo en trenutek tu, \u017ee v naslednjem pa nas ni ve\u010d. To je na\u010din posredovanja univerzalnih resnic in iskanja skupnih vezi, premo\u0161\u010danje prepada med nami in njimi. \u2018Drugo vse je molk.\u2019<\/i>\u00ab
\u2013 David Fear, Rolling Stone<\/i><\/p>\n
\u00bbNeizmerna lepota tega filma, ki nam tako neusmiljeno iztrga srce iz prsi, da se njegova seizmi\u010dna \u017ealost skoraj pribli\u017ea ob\u010dutku zaljubljenosti ali star\u0161evstva, je v tem, da ravno toliko kot o izku\u0161nji rojstva otroka govori o do\u017eivljanju njegove izgube. Natan\u010dneje: Hamnet<\/b> je srce parajo\u010da zgodba o tem, kako lahko ti tako zelo razli\u010dni izku\u0161nji nazadnje transformira isti proces \u010dustvene preobrazbe. \/\u2026\/ Tragedija Hamlet <\/i>morda res ni bila usoda, ki sta si jo dramatik in njegova \u017eena kadarkoli \u017eelela za svojega edinca, toda Hamnetova zgodba pravzaprav nikoli ni zares pripadala le njima, \u010deprav hkrati nikoli ne bi mogla toliko pomeniti komurkoli drugemu. Zaradi Hamleta<\/i> bo ta de\u010dek z angelskim obrazom v prihodnjih stoletjih umrl \u0161e milijonkrat. Toda v tem ve\u010dnem snu \/\u2026\/ se bo prav tolikokrat ponovno rodil, spomin nanj pa bo ve\u010dno \u017eivel v prihodnosti, bolj ble\u0161\u010de\u010di, kot bi mu jo lahko napisal celo sam William Shakespeare.\u00ab
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbPaul Mescal preprosto \u0161e nikoli ni bil bolj\u0161i, Jessie Buckley pa pravzaprav sploh ne igra v obi\u010dajnem pomenu besede, bolj se zdi, da svoj lik odkriva pred na\u0161imi o\u010dmi: vsak trenutek, ki ga odigra, deluje neverjetno pristno. \/\u2026\/ Monologi u\u010dinkujejo naravno in \u017eivo, \u010deprav sodijo med najbolj obrabljene v angle\u0161kem jeziku: ta ob\u010dutek sve\u017eine je eden najbolj osupljivih dose\u017ekov filma. Iz kina ne odidemo z ob\u010dutkom \u017ealosti, ampak radosti, \u010dude\u010d se \u010dlove\u0161ki sposobnosti, da se z neizprosnostjo smrti spopade s pomo\u010djo umetnosti, ljubezni in preprostega, kljubovalnega dejanja vztrajanja.\u00ab
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u00bbAli je bila smrt otroka zares glavni vzrok za nastanek legendarne drame \u2013 besedi Hamlet in Hamnet sta sinonim, saj so ju v takratni jezikovni maniri pogosto zapisovali kot popolnoma enaki \u2013, najbr\u017e ne bomo nikoli zvedeli, vsekakor pa je zgodba izvrstno izhodi\u0161\u010de za vzpostavitev mo\u010dne \u017eenske in mo\u0161ke energije ter katarzi\u010dne mo\u010di umetnosti, ki ju prese\u017ee. Re\u017eiserka Chlo\u00e9 Zhao pravi, da se je ob pomo\u010di Hamneta<\/b> spoprijela s svojimi najglobljimi strahovi in iskala pot, kako kljub minljivosti in izgubam \u017eivljenje \u017eiveti \u010dim bolj odprto, \u010dim bolj celovito, odgovor pa ponuja v obliki izjemnega, skoraj ru\u0161ilno mo\u010dnega filma, v katerem energije preplavljajo filmsko dvorano v maniri najpristnej\u0161e gledali\u0161ke katarze. Nekoliko jih zmanjka le v zadnji tretjini filma, a to je skoraj \u017ee dlakocepstvo.\u00ab
\u2013 Gaja P\u00f6schl, Radio Slovenija<\/i><\/p>\n
portret avtorice
<\/b>Chlo\u00e9 Zhao, rojena leta 1982 v Pekingu, je pozornost kritikov pritegnila \u017ee s prvencem Songs My Brothers Taught Me<\/b> (2015). Drugi celove\u010derec Jezdec<\/b> (The Rider, 2017) ji je prinesel najvi\u0161jo nagrado v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu, najve\u010dji uspeh pa je do\u017eivela z De\u017eelo nomadov<\/b> (Nomadland, 2020), v kateri je glavno vlogo odigrala Frances McDormand. Film je osvojil zlatega leva v Benetkah in tri oskarje: za najbolj\u0161i celove\u010derec, najbolj\u0161o re\u017eijo in najbolj\u0161o igralko. <\/p>\n
zanimivosti
<\/b>Hamnet in Hamlet sta bili v Shakespearovih \u010dasih dve razli\u010dici istega imena.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Chlo\u00e9 Zhao (De\u017eela nomadov) si zami\u0161lja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resni\u010dnega \u017eivljenja navdihnila nastanek njegove brez\u010dasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni mo\u010di umetnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400425,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400419"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400425"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400419"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}