iz prve roke
<\/b>\u00bbK filmu me je spodbudila godlja, ki smo jo naredili iz vsega; ta civilizacija mno\u017eic, v kateri posameznik kmalu ne bo ve\u010d obstajal; ta vsesplo\u0161na norija. Velikanski projekt ru\u0161enja, zaradi katerega bomo umrli prav tam, kjer smo mislili, da bomo \u017eiveli. In neverjetna brezbri\u017enost ljudi, razen nekaterih dana\u0161njih mladih, ki vidijo stvari bolj jasno. \/\u2026\/ Za\u010dutil sem gnus, Freud je govoril o \u2018nelagodju v kulturi\u2019<\/i>. \/\u2026\/ Hudi\u010d, verjetno<\/b> je najbolj tema\u010den med mojimi filmi, vendar ni najbolj obupan. Nobeden od mojih filmov pravzaprav ni obupan. \/\u2026\/ \u010ce je treba objaviti novico, bom objavil slabo (nisem ne prvi ne edini). Vendar nisem \u017eelel kritizirati, samo pokazati. \/…\/ Stendhala zelo ob\u010dudujem, a vedno sku\u0161a vse razlo\u017eiti. Pi\u0161e strani in strani, da bi Sorelov poskus umora prikazal kot verjetnega. V prizoru s psihoanalitikom sem podal nekaj informacij o liku Charlesa, da bi ga lahko umestili v prostor in da bi ga razumeli. To je bilo treba povedati na hitro. Zakaj bi kazal star\u0161e? Film ima svojo celovitost, ki jo je treba spo\u0161tovati. Charles o svoji materi pove le: \u2018Bolj kot je moj o\u010de bogat, raje ga ima.\u2019<\/i> Sku\u0161al sem na zgo\u0161\u010den na\u010din povedati tisto, s \u010dimer se nisem imel \u010dasa podrobneje ukvarjati. \/\u2026\/ Vse, kar bi bilo mogo\u010de vklju\u010diti v scenarij, je tu strnjeno, povedano v nekaj besedah, in sicer v trenutku, ko \u017eelimo vedeti, kaj se dogaja; ko se pribli\u017euje razplet. Veliko stvari je treba pustiti nejasnih, to je zelo pomembno. \/\u2026\/ Zvoki \u2013 in ti\u0161ina \u2013 morajo postati glasba. \u017de ve\u010dkrat sem rekel in napisal: nobenega fantomskega orkestra. \u0160umi in ti\u0161ina ostanejo v spominu, tako kot vonji in barve. Moji filmi so nekak\u0161ni majhni drobci, narejeni iz zvokov in ti\u0161in, ki se med seboj prepletajo. \/…\/ V ve\u010dini filmov lahko vse vidimo kot na odru, vse je pojasnjeno z dialogom. Zelo so mi v\u0161e\u010d besede [Camilla] Corota, ki sem jih citiral tudi v svoji knjigi: \u2018Ni treba iskati, temve\u010d \u010dakati.\u2019<\/i> In se postaviti v dolo\u010deno stanje, kjer lahko to najdemo.\u00ab
\u2013 Robert Bresson<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbHudi\u010d, verjetno<\/b> je najbolj pretresljiv film, kar sem jih videl na leto\u0161njem festivalu v Berlinu. Mislim, da gre za pomembno delo, ampak potem ljudje re\u010dejo: kaj pa \u010de tak\u0161en film poka\u017ee\u0161 \u010dloveku na ulici in ga ne bo razumel? Najprej: mislim, da ne bi bilo tako. A tudi \u010de bi bilo, \u0161e ne pomeni, da v prihodnosti \u2013 in ta svet bo najbr\u017e obstajal \u0161e nekaj tiso\u010d let \u2013 Bressonov film ne bo pomembnej\u0161i od vseh tistih smeti, ki danes veljajo za pomembne, a niti pribli\u017eno ne se\u017eejo dovolj globoko. Vpra\u0161anja, ki jih zastavlja Bresson, ne bodo nikoli nepomembna.\u00ab
\u2013 <\/i>R. W. Fassbinder, 1977<\/b><\/p>\n
\u00bbBressonov svet se ti\u010de predvsem Bressona samega. Tudi kadar se zdi, da obravnava aktualne dogodke, se dejansko poglablja v lasten svet; v poeti\u010dno abecedo, ki jo je ustvaril za lastno rabo. To pomanjkanje raznolikosti, ki se mu nekateri posmehujejo, je v resnici znak genialnosti, izjemne zahtevnosti do samega sebe, pa tudi velike osamljenosti. O osebnih afinitetah pri filmu tako kot v glasbi in poeziji ni mogo\u010de razpravljati. Nikogar ne moremo prisiliti, da bi se ga Bresson dotaknil. Tisto, \u010desar ne moremo storiti, ne da bi se izpostavili posmehu, pa je, da bi v imenu razumskih meril in nekak\u0161nega tabuja v zvezi z verodostojnostjo za nesposobnost razglasili nekaj, kar je pravzaprav izraz mo\u010dne in dosledne estetske volje \u2013 \u0161e toliko mo\u010dnej\u0161e, ker ne izhaja iz razuma, ampak iz globin neracionalnega. <\/i>Zadovoljimo se s tem, da ponovimo Bressonovo vpra\u0161anje iz Zapiskov o kinematografu <\/i>(Notes sur le cin\u00e9matographe): \u2018Ali slav\u010dka tako ob\u010dudujemo zato, ker vedno poje isto pesem?\u2019<\/i>\u00ab
\u2013 <\/i>Mireille Latil-Le-Dantec, Cin\u00e9matographe, <\/i>1977<\/p>\n
\u00bbV filmu Hudi\u010d, verjetno<\/b> gre za radikalno lo\u010ditev glasu in ust. Po eni strani glas postane stvar telesa, stvar in\u0161trumentov in strojev (orgle izdihnejo, sesalnik vdihne). Moto bi se tu lahko glasil: ne i\u0161\u010dimo, od kod prihaja glas, ne i\u0161\u010dimo vidnega izvora tistega, kar sli\u0161imo. Ko smo glasove vrnili v njihovo prvotno stanje \u0161umov, moramo zato \u0161ume usmeriti k temu, da postanejo glasovi (in Charles jih vse sli\u0161i, a kaj ko ni Ivana Orleanska in mu ne povedo ni\u010desar). Po drugi strani pa je treba ustom vrniti vlogo odprtine, luknje, u\u017eitka. Vrnimo usta tistemu, ki jih je navsezadnje rezerviral za svoj u\u017eitek: hudi\u010du.\u00ab
\u2013 <\/i>Serge Daney, 1977<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm Hudi\u010d, verjetno<\/b> sem videl, ko sem bil star sedemnajst let, tako kot glavni lik v filmu. Ne bi mogel re\u010di, da mi je bil v\u0161e\u010d, in spomnim se, da sem si mislil: o \u010dem sploh govori? Deset let pozneje sem spoznal, da sem bil to\u010dno ta lik, da je bil to v resnici moj svet \u2013 ampak takrat tega nisem razumel, ker mi je bil preblizu.\u00ab
\u2013 <\/i>Olivier Assayas<\/p>\n
\u00bbKako opisati intenzivnost ob\u010dutkov, ki jih vzbuja ta film? Iz lastnih izku\u0161enj lahko samo sugeriram, da ima za tiste, ki so na njegovi valovni dol\u017eini, mo\u010d razodetja, celo ob ve\u010dkratnem ogledu. To je eksistencialisti\u010dna grozljivka z zombijevskimi liki in apokalipti\u010dnim vzdu\u0161jem ter brutalno, dih jemajo\u010do logiko in konciznostjo namesto stra\u0161ilnih taktik. \/\u2026\/ Film lahko \u0161e vedno spro\u017ei \u0161ok prepoznanja: Charlesov svet je na\u0161 lasten.\u00ab
\u2013 <\/i>Dennis Lim, Artforum,<\/i> 2012<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00bbMoja bolezen je, da stvari vidim jasno.\u00ab Bressonov Hudi\u010d, verjetno je na Berlinalu leta 1977 spro\u017eil pravi vihar, v Franciji pa so zaradi domnevne nevarnosti, da bi mlade napeljal k samomoru, ogled filma prepovedali mlaj\u0161im od osemnajst let.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400341,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400340"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400341"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400340"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}