iz prve roke
<\/b>\u00bbTrudila sem se, da ne bi preve\u010d razlagala, da ne bi bila preve\u010d eksplicitna in uporabljala preve\u010d besed. Tema mojega filma so ljudje, ki niso najbolj spretni z besedami in se ne zavedajo svojega polo\u017eaja. Tudi sama sem bila tak\u0161na. Prihajam s pode\u017eelja, kjer je \u017eivljenje te\u017eko. Ljudje nimajo \u010dasa za duhovite opazke o stvareh okoli sebe. Ukvarjajo se le s tem, kako bodo pre\u017eiveli iz dneva v dan. Niso neumni; nevedni so. Vse okoli njih je grdo: arhitektura, mesto, obla\u010dila, ki jih nosijo. Vse, kar vidijo, je grdo. \/…\/ Wanda je ujeta in nikoli, nikoli ne bo pobegnila iz svojih okoli\u0161\u010din; tak\u0161nih, kot je ona, je na milijone.\u00ab
\u2013 Barbara Loden<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbZakaj ni Barbara Loden bolj cenjena v zgodovini filma? Ne razumem. Poleg njene igre in ob\u010dutka za kadriranje mi je res v\u0161e\u010d, kako se v tem filmu na nepri\u010dakovane na\u010dine igra z \u017eanrom. Kdo drug v tistem \u010dasu je \u0161e to po\u010del? Gledalec resni\u010dno dobi ob\u010dutek za kraj in ljudi, pa tudi vsi stranski igralci so fantasti\u010dni.\u00ab
\u2013 <\/i>Kelly Reichardt<\/p>\n
\u00bbWanda <\/b>nedvomno sodi med najve\u010dje mojstrovine filma. \u010ceprav edini celove\u010derec Barbare Loden \u2013 umrla je za rakom leta 1980 in za seboj pustila ve\u010d nedokon\u010danih projektov \u2013 pogosto primerjajo z deli Johna Cassavetesa in njegovih \u0161tevilnih posnemovalcev, deluje skoraj kot nasprotje filmom, kakr\u0161en je \u017denska pod vplivom<\/b> (A Woman Under the Influence, 1974): medtem ko je Cassavetesov slog eksploziven in histeri\u010den, Barbara Loden raziskuje pridu\u0161eno, implozivno energijo. In implodirajo\u010da zvezda v sredi\u0161\u010du tega filma je lik Wande.\u00ab
\u2013 <\/i>Cristina \u00c1lvarez L\u00f3pez in Adrian Martin, Fandor<\/i><\/p>\n
\u00bbMislim, da se v Wandi<\/b> zgodi \u010dude\u017e. Med vizualno predstavitvijo in besedilom, pa tudi med subjektom in dejanjem je obi\u010dajno dolo\u010dena razdalja. Tukaj pa ta razdalja povsem izgine: med Barbaro Loden in Wando je takoj\u0161nja in trajna kontinuiteta. \/…\/ \u010cude\u017e zame ni v igralskem nastopu, ampak v tem, da je Barbara v filmu \u0161e bolj ona sama, kot je bila najbr\u017e v resni\u010dnem \u017eivljenju \u2013 tako se mi zdi, nisem je poznala. V filmu je \u0161e bolj resni\u010dna kot v resni\u010dnosti; in to je res \u010dude\u017eno.\u00ab
\u2013 <\/i>Marguerite Duras<\/p>\n
\u00bbWanda <\/b>je bila pravo razodetje \/…\/ Ni\u010d me ni pripravilo na nastop Barbare Loden \u2013 ali pa na delo samo. Tu je bil ameri\u0161ki film, ki je nadaljeval tam, kjer je italijanski neorealizem kon\u010dal \u2013 njegova moralna na\u010dela in estetiko je prenesel na ameri\u0161ko pode\u017eelje, a brez sentimentalnosti, ki je skazila toliko povojnih evropskih filmov. Tu je bil ameri\u0161ki opis obstrancev, ki ni hotel glamurizirati (Wanda<\/b> je bila odgovor Barbare Loden na Bonnie in Clyde<\/b> ter Faye Dunaway kot modno ikono). In najpomembnej\u0161e: tu je bil feministi\u010dni film, ki je pokazal \u017eensko, ki je tako mo\u010dno ponotranjila prezir dru\u017ebe do sebe, da ni bila sposobna govoriti ali delovati zase. \/…\/ Kar se za\u010dne kot brezciljno tavanje, se spremeni v film ceste in nato v film o ropu, pri \u010demer se napetost stopnjuje, dokler Wanda, re\u0161ena neznosnega poni\u017eanja, ne najde tistega, kar Marguerite Duras imenuje odre\u0161itev in kar jaz vidim kot prilo\u017enost za boj.\u00ab
\u2013 <\/i>Amy Taubin<\/b><\/p>\n
\u00bbBarbara Loden je bila sama \u2013 tako sama kot tiste pisateljice iz 19. stoletja, ki jih opisuje Virginia Woolf: \u2018Kakr\u0161en koli \u017ee je bil u\u010dinek odvra\u010danja od pisanja in kritiziranja \/\u2026\/, je bil vendarle nepomemben v primerjavi z drugo te\u017eavo, s katero so se soo\u010dale \/\u2026\/, ko so hotele spraviti svoje misli na papir \u2013 in ta je, da niso imele za seboj nikakr\u0161ne tradicije, ali pa je bila ta tradicija tako kratka in enostranska, da so si mogle z njo le malo pomagati.\u2019* <\/i>Barbara Loden, \u017eenska, pionirka med filmskimi ustvarjalkami, je delala brez varnostne mre\u017ee, brez vzornikov, brez omre\u017eja sodelavk (\u2018sestrstvo\u2019 takrat \u0161e ni bilo izumljeno) \u2013 v praznini. O njenem osamljenem boju ne vemo prakti\u010dno ni\u010desar, saj je bila srame\u017eljiva in se je le s te\u017eavo izra\u017eala, zlasti v javnosti in intervjujih. Vse, kar vemo o njenem \u017eivljenju, so nam povedali njeni mo\u0161ki sodelavci, zato moramo njen pravi glas iskati v fikcijskih delih, ki jih je napisala. Razen redko prikazovane Wande<\/b> so njena dela izginila ali niso dostopna. Ni\u010d \u010dudnega, da \u017eivljenja \u017eensk pogosto niso ni\u010d ve\u010d kot \u2018majhna \u010drtica, vrezana na plo\u0161\u010dah \u010dlove\u0161ke zgodovine\u2019.<\/i>Zato se znova obra\u010dam k Wandi<\/b>, kot zgodbi o vzgoji srca \u017eenske, ki bi lahko bila \u2013 kljub razliki v imenu, starosti, razredu ali narodnostni pripadnosti \u2013 Barbara Loden ali pa ti ali jaz.\u00ab
\u2013 <\/i>B\u00e9r\u00e9nice Reynaud, Senses of Cinema<\/i>
<\/i><\/p>\n
\u00bbZares izjemen film \/…\/. Najbolj zanimivo je, da Barbara Loden to zelo realisti\u010dno, zelo preprosto zgodbo pripoveduje na tak\u0161en na\u010din, da jo lahko razumemo tudi kot nekaj bolj metafori\u010dnega \u2013 morda v povezavi z njenim lastnim razmerjem tako s filmsko umetnostjo kot z mo\u0161kim, Elio Kazanom, za katerega je morda menila, da ji je kradel. In ker je film mogo\u010de razumeti na tak na\u010din, postane bolj konceptualen in bolj univerzalen.\u00ab
\u2013 <\/i>Isabelle Huppert, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
<\/i>\u00bbNajbolj surova, drzna in skrajna v prikazu tiste vrste obupa, ki ne dolguje ni\u010d byronovski romantiki, ampak temelji izklju\u010dno na neposrednem poznavanju marginaliziranih \u017eensk delavskega razreda, je bila Wanda<\/b> Barbare Loden; z igralko, ki je postala re\u017eiserka, v sredi\u0161\u010du mra\u010dne, izvirne filmske balade, zakoreninjene v revni rudarski de\u017eeli, kjer je odra\u0161\u010dala. \/\u2026\/ Osupnila me je brutalnost vizije (tu ni sledu o \u2018pozitivnih vzornikih\u2019!) in vse, kar je najbr\u017e morala prestati, da je posnela film, katerega neizprosnost bo pri dana\u0161njih gledalcih morda naletela na bolj pozitiven odziv.\u00ab
\u2013 <\/i>Molly Haskell, Criterion<\/i><\/p>\n
* Virginia Woolf, Lastna soba<\/i>, prevod Rapa \u0160uklje, zalo\u017eba \/*cf.<\/i>, 2023<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
iz prve roke\u00bbTrudila sem se, da ne bi preve\u010d razlagala, da ne bi bila preve\u010d eksplicitna in uporabljala preve\u010d besed. Tema mojega filma so ljudje, ki niso najbolj spretni z besedami in se ne zavedajo svojega polo\u017eaja. Tudi sama sem bila tak\u0161na. Prihajam s pode\u017eelja, kjer je \u017eivljenje te\u017eko. Ljudje nimajo \u010dasa za duhovite opazke<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400087,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/400078"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400087"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=400078"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}