zgodba
<\/b>Nora je uveljavljena gledali\u0161ka igralka, njena mlaj\u0161a sestra Agnes pa je izbrala dru\u017einsko \u017eivljenje z mo\u017eem in sinom. Sestri, ki ju je po odhodu o\u010deta, slavnega re\u017eiserja Gustava Borga, vzgajala mati, sta kljub razli\u010dnosti tesno povezani. Ko sku\u0161a Gustav Noro anga\u017eirati za svoj novi celove\u010derec, za katerega upa, da se bo z njim vrnil na filmsko prizori\u0161\u010de, se stare rane znova odprejo … <\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbIdejo za zgodbo sem dobil, ko je moja mama dala na prodaj hi\u0161o mojih starih star\u0161ev. Takrat sem spoznal, da se je v tisti hi\u0161i zgodilo vse 20. stoletje. Moj dedek je bil \u010dlan odporni\u0161kega gibanja. Mu\u010dili so ga in komaj je pre\u017eivel, potem pa je postal filmar in \u0161el leta 1960 celo v Cannes. Mislim, da je bilo snemanje filmov zanj na\u010din, kako se spopasti s travmo. Z Eskilom Vogtom [soscenaristom] sva zato za\u010dela razmi\u0161ljati o \u0161ir\u0161ih stvareh, na primer o tem, kako je vojna vplivala na mojo dru\u017eino. Ali so res potrebne tri generacije, da se znebimo travme? \/\u2026\/ Zgodbo navdaja ob\u010dutek podedovane \u017ealosti, pri \u010demer smo hi\u0161o uporabili kot izhodi\u0161\u010de za raziskovanje \u010dasa, odpu\u0161\u010danja in \u010dustvene dedi\u0161\u010dine. Zanimajo me \u010dustva in izku\u0161nje, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod. \/\u2026\/ Gustav se za\u010dne spra\u0161evati, kaj je nehote in nevede prenesel na svoje otroke. To je pomembna tema na\u0161ega filma. \u017deleli smo, da bi dru\u017einski dom slu\u017eil kot okvir, znotraj katerega bi gledalci lahko o tem razmi\u0161ljali. \/\u2026\/ Pri filmu me zanima intimnost, pribli\u017eevanje \u010dlove\u0161kemu obrazu, iskreno opazovanje \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje. \/\u2026\/ Ne morem snemati filmov o antagonistih, \u010deprav jih je svet trenutno poln. Ne zanima me prikazovanje \u2018drugih\u2019 kot sovra\u017enikov. Razumeti sku\u0161am kompleksnost razlogov, zaradi katerih ljudje drug drugega prizadenemo in razo\u010daramo. Zanima me ne\u017enost. \/\u2026\/ Z Eskilom imava punkovsko ozadje; bila sva del kontrakulture in nisva hotela snemati sentimentalnih filmov. Toda s\u010dasoma sva spoznala, da sva se postarala in da je svet krut, zato je morda treba biti ranljiv in prikazovati ranljive like. Tako sva nekako pri\u0161la do zaklju\u010dka, da je ne\u017enost novi punk. To je moj novi moto. Trenutno najbolj potrebujem vero, da smo sposobni drug drugega videti; da je mogo\u010de dose\u010di spravo in da polarizacija, jeza in ma\u010dizem niso edina pot naprej.\u00ab
\u2013 Joachim Trier<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm je neobi\u010dajno bogat s \u010dustvenimi nagradami in kontemplativen v svojih razmi\u0161ljanjih o tem, kako kraji, v katerih \u017eivimo, postanejo trajno zbirali\u0161\u010de na\u0161ih spominov in ostanejo tam tudi po tistem, ko jih zapustimo.\u00ab
\u2013 David Rooney, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bbSentimentalna vrednost<\/b> je film z odkrito romanesknimi poudarki. Re\u017eiser se ne boji igrati z dol\u017eino, mno\u017eiti dialogov, podalj\u0161evati \u010dasa. Medtem ko sta bila Najbolj grozen \u010dlovek na svetu<\/b> in Oslo, 31. avgusta<\/b> mo\u010dno zakoreninjena v sodobnem svetu, je Sentimentalna vrednost<\/b> univerzalen celove\u010derec, ki se posmehuje modernosti, katere simbol je hi\u0161a, ki presega \u010das in ljudi. \/…\/ Trier v svojem novem celove\u010dercu poka\u017ee nesporno umetni\u0161ko zrelost. Njegov pogled, vodenje igralcev, fotografija in kadriranje vse od filma Oslo, 31. avgusta<\/b> naprej pri\u010dajo o re\u017eiserju, \u010digar dela postajajo vedno bolj intenzivna, skromna in svetla. \/\u2026\/ V delu, ki ga dvigne na \u0161e vi\u0161jo raven dovr\u0161enosti, Trier znova doka\u017ee izjemen talent za tiho raziskovanje notranjih stisk svojih sodobnih likov.\u00ab
\u2013 <\/i>Laurent Cambon, aVoir-aLire.com<\/i><\/p>\n
\u00bbLe malo nedavnih filmov je prepad [med star\u0161i in otroki] uspelo premostiti s toliko ne\u017enosti, kot je v presunljivi zadnji sekvenci poka\u017ee Sentimentalna vrednost<\/b>. \/\u2026\/. \u0160e manj jih je na tako eleganten na\u010din upodobilo, kako lahko ljubezen, ki jo star\u0161i poka\u017eejo svojim otrokom \u2013 in obratno \u2013, omejuje njihova sposobnost, da jo izrazijo. Skoraj nobeden pa \u0161e ni tako \u010dudovito raziskal vloge, ki jo lahko ima pri olaj\u0161evanju tega procesa umetnost \u2013 govorjenje brez besed.\u00ab
\u2013 David Ehrlich, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbRenate Reinsve je kot vedno \u010dudovita. Njen obraz je \u017eivahna pokrajina; platno, na katerem se zrcali tiso\u010dero \u010dustev in na katerega se projicirajo tudi na\u0161a \u2013 igralka \u017eari, ljubi kamero, o\u017eivlja prizore in nas z njimi. Ob njej, v vlogi njene sestre, Inga Ibsdotter Lilleaas o\u010dara s pretanjeno igro, medtem ko Stellan Skarsg\u00e5rd z likom njunega o\u010deta ustvari eno svojih najbolj\u0161ih vlog.\u00ab
\u2013 <\/i>Anne-Claire Cieutat, Bande \u00e0 part<\/i><\/b><\/p>\n
\u00bbTisto, zaradi \u010desar so Trierjevi filmi tako bogati, tako vznemirljivi in tako polni \u017eivljenja, je na\u010din, kako re\u017eiser skupaj s svojim dolgoletnim scenaristom Eskilom Vogtom te zgodbe ume\u0161\u010da nekam med sage in anekdote, polne \u017eivih tekstur, podrobnosti in pripovednih ovinkov.\u00ab
\u2013 David Fear, Rolling Stone<\/i><\/p>\n
\u00bbSentimentalna vrednost<\/b> \/…\/ elegantno prika\u017ee spekter najbolj burnih \u010dustev, in sicer na na\u010din, ki spominja na nekak\u0161nega sodobnega Bergmana. To ni majhen poklon. Na koncu je hi\u0161a naprodaj. Ostanejo le \u0161e spomini.\u00ab
\u2013 <\/i>Eric Neuhoff, Le Figaro<\/i><\/p>\n
\u00bbTrierjev lahkotni pristop je v izrazitem kontrastu s \u010dustveno te\u017eo filma. Sentimentalno vrednost<\/b> tako kot druge Trierjeve celove\u010derce preveva duh smrti \u2013 in \u010deprav so v njem izbruhi \u010diste komedije (film je lahko zelo zabaven), ga hkrati pre\u017eema globoka melanholija.\u00ab
\u2013 Manohla Dargis, <\/b>The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbV zgodbo, ki navsezadnje govori o tem, \u010desar otroci in star\u0161i nikoli ne povedo drug drugemu, Renate Reinsve in Stellan Skarsg\u00e5rd vneseta neverjetno ne\u017enost.\u00ab
\u2013 Tim Grierson, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbVe\u010dina cinefilov je nagnjena k fantaziranju, da \u010de ustvari\u0161 \u2013 ali si ogleda\u0161 \u2013 pravi film, lahko to spremeni tvoje \u017eivljenje. \/\u2026\/ Joachim Trier svojega idealisti\u010dnega pogleda na umetnost v \u010dudoviti, velikodu\u0161ni in srce parajo\u010di meditaciji o podedovanem dru\u017einskem trpljenju ni povsem opustil, ampak ga je preprosto uokviril v ganljivo opazovano in odigrano dru\u017einsko dinamiko. \/\u2026\/ Re\u017eiser ne sku\u0161a re\u010di, da filmska umetnost ni \u010darobna, pa\u010d pa da ta \u010darovnija sama po sebi ne zado\u0161\u010da. Ustvarjalno izra\u017eanje ni dovolj, enako pomembno je, da po koncu filma vrne\u0161 pogled osebi, ki te gleda.\u00ab
\u2013 Sophie Monks Kaufman, Sight and Sound <\/i><\/p>\n
\u00bbAffeksjonsverdi<\/b> je film, poln hladnih prizorov, ki pa te ne pustijo hladnega. Ostane\u0161 z ob\u010dutkom, da smo vsi hkrati Gustav in Nora – da smo vsi hkrati tisti, ki ranimo, in tisti, ki \u010dakamo, da nas nekdo kon\u010dno res vidi.\u00ab
\u2013 Elvira Mi\u0161e Miklav\u010di\u010d, Reporter <\/i><\/p>\n
\u00bbLe film lahko pomiri in uredi dru\u017einske odnose. Le film lahko spro\u017ei vsa prava \u010dustva, zgane srce in \u00bbdose\u017ee\u00ab spravo. Odpusti ti lahko le film. Kajti le film lahko artikulira tisto, kar mora ostati neizre\u010deno in nedore\u010deno, da bi bilo sobivanje z drugimi znosno. Film zna s ti\u0161inami. In zamolki. In zadr\u017eanostjo. V\u010dasih se zdi, da so ga izumili Norve\u017eani. \/…\/ Po Bergmanovi smrti \u0161e nismo videli tako dobre bergmaniade. ZELO ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina <\/i><\/p>\n
\u00bbNedvomno gre za igralsko mojstrovino dvojca Stellan Skarsg\u00e5rd in Renate Reinsve, ki je nastopila \u017ee v ve\u010d Trierjevih filmih, oziroma za odli\u010den prikaz, kako o\u010de in h\u010di oziroma obe h\u010deri, \u010de smo natan\u010dni, vsak na svoj na\u010din predelujejo svoje travme in nerazre\u0161ene odnose. S te plati se zdi malce osupljivo, kako mo\u010dan vpliv ima resnobna te\u017ea Ingmarja Bergmana na skandinavske ustvarjalce \u0161e dvajset let po smrti; seveda pa lahko razumemo Sentimentalno vrednost<\/b> tudi kot dostojen hommage njegovemu opusu \u2026 Opozoriti bi veljalo tudi na izjemen ob\u010dutek Joachima Trierja za dogajalni, celo ozkoarhitekturni prostor \u2013 svojemu doma\u010demu Oslu je posvetil celo trilogijo, v kateri izstopa oto\u017ena generacijska sonata Oslo, 31. avgusta<\/b> (2011). V tem pogledu je tudi stara doma\u010da hi\u0161a Borgovih eno od dveh klju\u010dnih jeder pripovedi: v poskusu snemanja delno avtobiografskega filma se v hi\u0161i retrospektivno pred nami odvije celotno 20. stoletje. Tako, dobesedno pred gledalcem, Sentimentalna vrednost<\/b> zraste iz navidezno majhne, intimne pripovedi v v\u00ealiko romaneskno delo. Joachim Trier je odra\u0161\u010dal v dru\u017eini filmskih ustvarjalcev in je tudi sam v letih, ko se lahko \u010dlovek \u017ee v\u010dasih ozre nazaj. Portret te\u017ee staranja, bli\u017eine smrti, dvomov, upov in dilem, pri katerem mu pomaga Stellan Skarsg\u00e5rd, je izvrstno do\u017eivet. Podobno lahko ob\u010dudujemo nevsiljiv preplet spomina prostora, podedovanih travm in \u00bbzapu\u0161\u010dine\u00ab v ve\u010d pomenih besede.\u00ab
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/i><\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Joachim Trier se je rodil leta 1974 v Kopenhagnu in odra\u0161\u010dal v dru\u017eini filmskih ustvarjalcev. Poleg Sentimentalne vrednosti<\/b> je posnel pet celove\u010dercev: Repriza<\/b> (Reprise, 2006), Oslo, 31. avgusta<\/b> (Oslo, 31. august, 2011), Glasnej\u0161a od bomb<\/b> (Louder Than Bombs, 2015), Thelma<\/b> (2017) in Najbolj grozen \u010dlovek na svetu <\/b>(Verdens verste menneske, 2021). Slednji je Renate Reinsve prinesel nagrado za najbolj\u0161o igralko v Cannesu, prejel pa je tudi dve nominaciji za oskarja: za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec in najbolj\u0161i scenarij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega \u010dloveka na svetu vra\u010da z intimno, ganljivo zgodbo o dru\u017eini, spominih in povezovalni mo\u010di umetnosti. Velika nagrada \u017eirije v Cannesu in oskar za najbolj\u0161i mednarodni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":399999,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/399998"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/399999"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=399998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}