iz prve roke
<\/b>\u00bbPrimer Van Gogh je zelo preprost: gre za \u010dloveka, ki je slikal, to je vse. Ne tako dobro, kot pravijo \u2013 slikal je pa\u010d. Kar pa se ti\u010de drugega … Mislim, da tip ni imel \u017eivljenja. Mogo\u010de tu in tam kak\u0161en izbruh: ko se mu je dvignil, ko je masturbiral, \u0161el v bordel, take re\u010di …\u00ab
\u2013 Maurice Pialat<\/p>\n
\u00bbDa bi razumeli tega cineasta, moramo vedeti, da je najprej \u017eelel postati slikar. Slikar pa svoje platno vedno obravnava kot nedokon\u010dano. Pialat je imel enak odnos do filmov: v njegovih o\u010deh nobeden ni bil nikoli dokon\u010dan. Njegovi filmi so kot premikajo\u010de se slike; slike, ki se \u0161e niso posu\u0161ile. Poleg tega slikarji obi\u010dajno zaslovijo \u0161ele po smrti. S Pialatom je enako: \u0161ele zdaj bomo razumeli, kak\u0161en talent je bil. Odkar ga ni ve\u010d, ga imam \u0161e raje.\u00ab
\u2013 Jacques Dutronc<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm govori o odnosih med mo\u0161kimi in \u017eenskami, o dru\u017eini, umetnosti in Franciji, o spolnem apetitu. To so teme, ki jih je Pialat, slikar in cineast, enfant terrible<\/i> francoskega filma, brezkompromisno raziskoval v \u0161tevilnih svojih delih. A re\u017eiser, ki ga njegova predanost resnici in diskretni lirizem povezujeta s Fordom in Renoirjem, se \u0161e nikoli ni zdel tako prisoten in intimen kot v tej filmski biografiji, ob kateri pozabimo vse druge.
Van Gogh <\/b>se nameni prikazati zadnje dni slavnega umetnika, a gre tudi za portret \u010dloveka na koncu poti ter rentgenski posnetek francoske dru\u017ebe in njenih razredov, zaznamovanih s \u0161e vedno bole\u010dim spominom na pomore privr\u017eencev pari\u0161ke komune \u2013 tega film dvakrat nadvse ganljivo obudi.
Van Gogh, kakor ga kriti\u010dno prikazuje film, ni \u2018simpati\u010den\u2019 lik. Ima napet odnos z bratom Th\u00e9om, ki je nedvomno ljubosumen na njegovo genialnost, Vincent pa mu o\u010dita, da njegove slike pu\u0161\u010da le\u017eati pod posteljo. Vincent udriha \u010dez kritike, trgovce z umetninami in svoje sodobnike. U\u017eiva pa v dru\u017ebi kmetov in malih ljudi, a tudi deklet iz bordelov, tako v mestu kot na pode\u017eelju. Marguerite Gachet, h\u010di njegovega mecena doktorja Gacheta, ki je vanj zaljubljena, na za\u010detku filma re\u010de, da je te\u017eko biti preprost.
To maksimo bi lahko uporabili za Pialatov film. Van Gogh<\/b>, nastal v bole\u010dini in jezi, rezultat snemanja, ki so ga zaznamovali \u0161tevilni incidenti in konflikti, je mojstrovina, v kateri se izmenjujejo trenutki obupa, ne\u017enosti in sre\u010de (nedeljsko kosilo pri dru\u017eini Gachet), \u010dutnosti in razuzdanosti (no\u010d v bordelu), dvoma in nasilja. Pialatu uspe dose\u010di slikarski u\u010dinek, ne da bi kadarkoli zdrsnil v pitoresknost, ter ohraniti naravnost, ne da bi se ujel v pasti naturalizma. Lepota fotografije in kadriranja, iznajdljivost monta\u017ee (ki daje filmu skrajno nenavaden ritem), Pialatova pozornost do najbolj obrobnega statista ter seveda izjemne interpretacije glavnih igralcev in igralk uvr\u0161\u010dajo Van Gogha<\/b> med najpomembnej\u0161e filme sodobne kinematografije; delo, ki se v na\u0161em \u010dasu \u017eal zdi nekoliko osamljeno. Tako kot Pialat.\u00ab
\u2013 Olivier P\u00e8re, Arte France Cin\u00e9ma, <\/i>2011<\/p>\n
\u00bbPialat ustvarja kot slikar, plast za plastjo: dela, se ustavi, nadaljuje. Kot bi bil \u010dlove\u0161ki svet zanj nekaj nepredirnega, enigmati\u010dnega; nekaj, kar je treba obdelati po plasteh, z odstranjevanjem in dodajanjem. Pialatovi filmi imajo v sebi tragi\u010dnost, ki je francoskim cineastom tiste generacije manjkala: novi val ni vedel, kaj je tragedija.\u00ab
\u2013 Luc Dardenne<\/p>\n
\u00bbPialatu uspe pripovedovati zgodbe iz notranjosti likov, se povezati z ranljivostjo vsakega izmed njih. Ko gledam Van Gogha<\/b>, imam ob\u010dutek, da sem se teh ljudi dotaknila, da sem izkusila njihovo \u017eivljenje. Precej sem obsedena z mislijo, da ne bom mogla nikoli za\u010dutiti \u017eivljenja drugih. Ob gledanju Pialatovih filmov pa mi to uspe.\u00ab
\u2013 No\u00e9mie Lvovsky<\/p>\n
\u00bbMoj dragi Maurice, tvoj film je osupljiv, resni\u010dno osupljiv; dale\u010d onkraj filmskega obzorja, do koder je doslej segel na\u0161 ubogi pogled. Tvoje oko je veliko srce, ki po\u0161lje kamero, da \u0161viga med \u017eenskami, mo\u0161kimi, prostori, \u010dasi in barvami. Celota je \u010dudovita; drobne iskrice svetlobe v tem \u010dude\u017eu; vidimo veliko nebo, ki pada in se dviga nad to revno, preprosto zemljo. Prisr\u010dna hvala, tebi in tvojim, za ta dose\u017eek: topel, neprimerljiv, trepetajo\u010d.\u00ab
\u2013 Jean-Luc Godard<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zadnjih 67 dni v slikarjevem \u017eivljenju, kot jih vidi Maurice Pialat \u2013 slikar, ki je postal enfant terrible francoskega filma. Ob re\u017eiserjevi stoletnici. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":399902,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/399901"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/399902"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=399901"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}