iz prve roke
<\/b>\u00bbVeliko sva se spra\u0161evali o rde\u010di niti in o tem, kaj naj bo glavna tema najine zgodbe. Na koncu sva ugotovili, da je to izguba, smrt, prerojenje in mo\u010dno tkivo ljubezni, ki kljub bole\u010dini ob vsem tem dr\u017ei \u010dloveka, da to zdr\u017ei. Ljubezen je ve\u010dja od smrti. Svet duhov, posmrtnosti in vzporednega pa nama je bil \u017ee med pisanjem blizu.\u00ab
\u2013 Ester Ivaki\u010d<\/p>\n
\u00bbSuzana Tratnik o otro\u0161tvu pi\u0161e na univerzalen na\u010din, ki sva ga z Ester z lahkoto podo\u017eiveli. \u0160pricerji pod brajdo, osmrtnice in dru\u017eenja s starimi mamami so naju nagovorili in nama slu\u017eili kot varen pristan, v katerem so liki hitro spregovorili sami.\u00ab
\u2013 Nika Jurman<\/p>\n
kritike \u00bbFotografija Roka Kajzerja Nagodeta pokrajino prekmurskih ravnic izvrstno izrabi za grajenje mitskega vzdu\u0161ja, ki ga le \u0161e poudarjajo jutranje meglice iz katerih vsake toliko pogleda kak\u0161en prekmurski pozva\u010din, medtem ko atmosferi\u010dnost zgodbe in odprtost interpretacij premi\u0161ljeno gradi tudi scenografija, ki nikoli povsem ne definira \u010dasa in prostora, v katerem se nahajamo. Po isti logiki igrivega grajenja novega prostora, ki obstaja izven okov obstoje\u010dih pravil, tradicij in obi\u010dajev, pa so navsezadnje v Idin svet sopostavljeni tudi razli\u010dni dialekti, ki prosto prehajajo med prle\u0161\u010dino, lendav\u0161\u010dino, knji\u017eno sloven\u0161\u010dino in vsemi odtenki nare\u010dij vmes, s \u010dimer se film tudi v jezikovnem smislu izoblikuje v nekaj povsem samosvojega. Ida, ki je pela tako grdo, da so \u0161e mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo<\/strong> je tako drzen prvenec, ki filmskega jezika v nobeni instanci ne podreja literarni pripovedi. S svojo odprto formo gledalca izziva in vabi, da se mu prepusti ter v svet odraslih ponovno pogleda z otro\u0161kimi o\u010dmi.\u00ab portret avtorice Zvedava deklica Ida, ki \u017eivi v majhni vasici v oddaljenem Prekmurju, postane prepri\u010dana, da lahko babi\u010dino smrt od\u017eene s petjem.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":400086,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/399692"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400086"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=399692"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>\u00bbIda, posneta po zgodbah Suzane Tratnik, je pravljica o tihi, tesnobni, gore\u010di deklici, ki ugotovi, da je odra\u0161\u010danje boj na \u017eivljenje in smrt, da imajo ljudje tako \u00bbdolga, zajebana \u017eivljenja\u00ab, da potrebujejo \u00bborenk po\u010ditek\u00ab, da je \u017eivljenje dialog z mrtvimi \u2013 in da ne bo u\u0161la smrti. ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina <\/i><\/p>\n
\u2013 Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik<\/i><\/p>\n
<\/b>Ester Ivaki\u010d (1992, Celje) je diplomirala na Visoki \u0161oli za umetnost v Novi Gorici, nato pa vpisala magistrski \u0161tudij filmske re\u017eije na AGRFT v Ljubljani. Za diplomski film Srdohrd<\/b> (2016) je prejela posebno omembo na Festivalu slovenskega filma v Portoro\u017eu, za eksperimentalni Magi\u010dni grad je tu<\/b> (2021) pa glavno nagrado v konkurenci slovenskih kratkometra\u017ecev na festivalu FeKK. Ida, ki je pela tako grdo<\/b>, da so \u0161e mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo<\/b> je njen celove\u010derni prvenec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"