zgodba
<\/b>Brat in sestra obi\u0161\u010deta o\u010deta, ki \u017eivi odmaknjeno \u017eivljenje na ameri\u0161kem pode\u017eelju; elegantna, nekoliko nedostopna mati se v Dublinu pripravlja na obisk svojih dveh h\u010dera; dvoj\u010dka se po nenadni smrti star\u0161ev vrneta v prazno pari\u0161ko stanovanje, kjer sta odra\u0161\u010dala.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPri pisanju scenarijev vedno mislim na igralce, s katerimi bi rad sodeloval pri oblikovanju likov. In pomislil sem, da bi bilo kul narediti film, v katerem bi Tom Waits igral o\u010deta Adama Driverja. Tako se je vse skupaj za\u010delo. \/\u2026\/ O\u010de mati sestra brat <\/b>je nekak\u0161en antiakcijski film; njegov zadr\u017eani in tihi slog je zasnovan tako, da omogo\u010da kopi\u010denje malih podrobnosti \u2013 skoraj kot cvetje, skrbno urejeno v tri elegantne aran\u017emaje. \/\u2026\/ S filmom nisem sku\u0161al povedati ni\u010d posebnega \u2013 \u017eelel sem le brez obsojanja opazovati te nepopolne ljudi, ki so nam nekako pri srcu. Ko smo kon\u010dali s snemanjem, sem veliko razmi\u0161ljal o tem, kako star\u0161i zaradi razli\u010dnih razlogov niso odkriti do svojih otrok. To se mi je zdelo zelo zanimivo. \/\u2026\/ Jehnny Beth iz benda Savages \/\u2026\/ je v nekem intervjuju rekla: \u2018Umetnosti ni treba govoriti o politiki, da bi bila politi\u010dna ali da bi spremenila svet. Umetniki so tu zato, da nas odprejo, nam pomagajo, da se po\u010dutimo bolj povezani z drugimi ljudmi, in da v nas prebudijo empatijo. To je naloga umetnosti.\u2019<\/i> Pomislil sem: uau, \u0161koda, da tega nisem rekel jaz. \/\u2026\/ \u010ce nekaj ne govori neposredno o politiki, to \u0161e ne pomeni, da ni politi\u010dno. Zame je na primer politi\u010dno, da brani\u0161 empatijo. Joeja Strummerja sem zadnji\u010d videl pribli\u017eno pet tednov pred njegovo smrtjo. Bilo je v New Yorku. Imel sem gripo ali nekaj takega, zato me je iz restavracije pospremil domov. Pred mojimi vrati se je ustavil, me pogledal v o\u010di in rekel nekaj, \u010desar ne bom nikoli pozabil. Rekel je: \u2018Jim, na\u0161a naloga je, da branimo empatijo za vsako ceno in da \u017eivimo <\/i>groovy \u017eivljenje.\u2019 <\/i>Potem je odkorakal v de\u017e in tisto poletje, pet tednov pozneje, umrl. Naslednji\u010d sem ga videl na njegovem pogrebu v Londonu, v krsti. Trudim se \u017eiveti po tem na\u010delu. Za vsako ceno braniti empatijo. In \u017eiveti groovy<\/i> \u017eivljenje. Delati sku\u0161am oboje. U\u017eivati v \u010dudnosti \u017eivljenja, hkrati pa pri svojem delu braniti empatijo.\u00ab
\u2013 Jim Jarmusch<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbJarmusch \u017ee tako dolgo po\u010dne svojo stvar, da ga v\u010dasih jemljemo za samoumevnega. Potem pa pride s tako subtilnim in \u010dudovitim, tako edinstvenim in popolnim filmom, kot je O\u010de mati sestra brat<\/b>, in nam tiho vzame sapo. Kak\u0161en u\u017eitek je gledati \u0161tudijo dru\u017einskih odnosov, ki se tako popolnoma izogne vsem kli\u0161ejem, \u010dustveni prera\u010dunljivosti in banalni \u2018identifikaciji\u2019, tisti najbolj obrabljeni izmed pri\u010dakovanih lastnosti nekega filma. \/\u2026\/ Film iz\u017eareva zrelost, modrost in so\u010dutje, zna\u010dilne za pozna dela umetnika, ki se je udobno namestil v bolj kontemplativnem obdobju \u017eivljenja. Zdi se, da Jarmuschu na tej to\u010dki ni treba ni\u010desar ve\u010d dokazovati, vendar ima \u0161e veliko povedati. \/\u2026\/ O\u010de mati sestra brat<\/b> je edinstven portret dru\u017ein in njihovih pomanjkljivosti, tako zabavnih kot \u017eivce parajo\u010dih, z izjemno igralsko zasedbo, ki se povsem zlije s svojimi vlogami. Vsi igralci so tako dobri, da bi bilo nepravi\u010dno koga izpostavljati. Film je poln topline in \u0161irokosr\u010dnosti, tudi kadar ljudje na platnu enega in drugega ka\u017eejo bolj malo. In za tridelno delo je po zaslugi ne\u017enih niti melanholije, ki ga prepredajo, \u010dudovito fluiden. Podobno kot Paterson<\/b> je to film, ki zaradi svoje preprostosti, prisr\u010dnosti in neolep\u0161ane vsakdanjosti deluje skorajda kot \u010dude\u017e.\u00ab
\u2013 David Rooney, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm je ravno toliko umirjen in zadr\u017ean, kot bi od Jarmuscha pri\u010dakovali, hkrati pa ga preveva nekak\u0161na ganljiva ranljivost, ki nadomesti navihan suhi humor, tako zna\u010dilen za mnoge druge njegove filme. \/\u2026\/ Delo, ki ga Jarmusch imenuje svoj \u2018tihi film\u2019, govori glasno in jasno iz srca.\u00ab
\u2013 Nicolas Rapold, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbJarmusch je film O\u010de mati sestra brat<\/b> \/\u2026\/ imenoval antiakcijski, toda \u010de ga pogledate dovolj pozorno in se prepustite njegovemu lagodnemu tempu, boste ugotovili, da je v njem ve\u010d akcije kot v ve\u010dini tako imenovanih akcijskih filmov, pa \u010deprav se ta dogaja zunaj platna, pod povr\u0161jem, v neizgovorjenem. Re\u017eiser se skozi zaveso potla\u010denih \u010dustev prebija kot skrajno osredoto\u010den samuraj, vihte\u010d svojo katano v po\u010dasnem posnetku \/\u2026\/, kitarski soundtrack<\/i>, ki ga je napisal sam, pa nas medtem vabi, da se ustavimo in povohamo vrtnice. \/\u2026\/ Film je pribli\u017eno tako suh kot listi fizi\u010dnega izvoda kratkih zgodb, ki ga imate radi \u017ee od otro\u0161tva. Tu ni protagonistov in antagonistov, so le ljudje, ki se pomikajo skozi \u017eivljenje, medtem ko Jarmusch lovi njihove trenutke, podobno kot je David Lynch neko\u010d kakor ribe v potoku lovil ideje. To je film, ki bi ga Lynch cenil: poln ekscentri\u010dnega humorja in povsem zadovoljen, da se na vratih ali hi\u0161nem pragu zadr\u017euje toliko \u010dasa, dokler nekdo ne prekine neprijetne ti\u0161ine \u2013 ali pa tudi ne. \/\u2026\/ Jarmuschev skoraj perverzno minimalisti\u010dni trio kratkih zgodb vam na prvi pogled morda ne daje ni\u010desar, a \u010de se boste prepustili njegovim kul vibracijam, vam bo na koncu dal vse.\u00ab
\u2013 Ryan Lattanzio, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbJarmusch nam s svojim najnovej\u0161im filmom, o\u010darljivim, ne\u017enim, tihim triptihom na temo dru\u017eine, ponuja nekaj novega in osebnega. \/…\/ Film nas vra\u010da k staremu vpra\u0161anju: kdo so oziroma so bili na\u0161i star\u0161i? Ali so pred na\u0161im rojstvom \u017eiveli resni\u010dno \u017eivljenje, ki ga ne bomo nikoli razumeli? In ali je tudi na\u0161im \u017eivljenjem usojeno, da jih na\u0161i otroci izbri\u0161ejo, jih naredijo nepomembna, spremenijo v tabu? \/\u2026\/ Morda boste film gledali v pri\u010dakovanju krize ali spopada: nekak\u0161ne eksplozije \u010dustev ali strastne zahteve po iskrenosti. Toda zgodilo se ne bo ni\u010d od tega. Na\u0161li boste le zadovoljstvo in mir, sprejemanje in zenovsko preprostost, ki bodo o\u010distili va\u0161e cinefilske brbon\u010dice \/\u2026\/. Prava poslastica.\u00ab
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm O\u010de mati sestra brat<\/b>, Jarmuschev tematski park dru\u017einskih vrednot (Jarmuscheva Resni\u010dna zgodba<\/b>, The Straight Story<\/b>, \u010de ho\u010dete), sestavljajo tri epizode. \/…\/ Kot da so najbolj katarzi\u010dne tiste besede, ki jih ne izre\u010dejo, a nikoli ne vedo, \u010desa niso izrekli. Kot da je izguba stika pogoj, da drug drugega sploh za\u010dutijo – in da se imajo v tej \u00bbno\u010di na Zemlji\u00ab perverzno fajn. Kot da jim je nerodno, ker vedo, da te \u010dlove\u010dnost mine. Kot da jih je sram, ker se starajo. V vsaki epizodi ima nekdo uro Rolex, za katero trdi, daje ponaredek – a vendarle ka\u017ee \u010das. Jarmuschu pa se nikamor ne mudi. ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina <\/i><\/p>\n
\u00bbTriptih zgodb lahko primerjamo z avdiovizualno izvedbo Bachove fuge na motiv dru\u017einskih vezi. \/…\/ Film je u\u010dna ura spoja stila in vsebine. V scenaristi\u010dnem smislu je treba poudariti dragoceno lekcijo o tem, da je tisto, \u010desar kot pisec ne pove\u0161 oziroma kar zamol\u010di\u0161, lahko enako pomembno kot tisto, kar vidimo in sli\u0161imo na platnu. Gledalce film povabi, da sam sestavi drobce zgodbe oziroma ozadja likov in dru\u017einskih preteklosti, ki se tako ali tako povezujejo v celoto kot mozaik spominov in ne nujno objektivne interpretacije. Pomanjkanje stila pa Jarmuschu nikoli ni bilo mogo\u010de o\u010ditati. \/…\/ Jarmuscha seveda ne zanima vpra\u0161anje sre\u010de ali nesre\u010de, njegov pristop je nekaj, \u010demur bi lahko rekli sladko neugodje in v tem prikazu zatikanja dru\u017einskih odnosov, medgeneracijskega nerazumevanja ter mask, ki si jih ob sre\u010danjih nadevamo, in stvari, ki si jih zamol\u010dimo, je res vrhunski. V filmu O\u010de mati sestra brat<\/b> ni grenkobe ali obsojanja, prej gre za modrost sprijaznjenja. Tako je pa\u010d to. Hitchcock je dejal, da njegovi celove\u010derni filmi niso rezine \u017eivljenja, ampak kos torte. Zadnji Jarmuschov film pa je nekje vmes, sestavljen iz vsakdanjih ko\u0161\u010dkov, aran\u017eiranih kot sladica.\u00ab
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tri zgodbe, v\u010dasih sme\u0161ne, drugi\u010d \u017ealostne, o odnosu med star\u0161i in njihovimi odraslimi otroki. \u00bbAntiakcijski film\u00ab Jima Jarmuscha je prejel zlatega leva v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":399599,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/399595"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/399599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=399595"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}