zgodba
<\/b>Filipini, konec 19. stoletja. Zlobni \u0161panski duhovnik in melanholi\u010dni filipinski pesnik se borita za naklonjenost nore Ameri\u010danke …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbTo je bila kar dolga pot. Za\u010delo se je \u017ee davno, nekje v devetdesetih. Takrat je iz\u0161la knjiga o tretjem, nedokon\u010danem romanu Jos\u00e9ja Rizala Makamisa<\/i>. Takoj je vzbudila moje zanimanje. Rizal je za\u010del pisati v tagalo\u0161\u010dini, ker se je \u017eelel povezati s svojimi koreninami, a je nekje na polovici ugotovil, da ni zadovoljen, in pre\u0161el nazaj na \u0161pan\u0161\u010dino. Toda leta 1896 so ga usmrtili in rokopisa nikoli ni dokon\u010dal. \/…\/ Rizalov prvotni namen je bil kritizirati katoli\u0161ko cerkev. \u010ceprav sta bila \u017ee njegova prva romana protiklerikalna, pa je tokrat hotel iti \u0161e dlje. Pokazati je \u017eelel, da je bila na Filipinih \u017ee dolgo pred kolonizacijo bogata pred\u0161panska kultura. Kr\u0161\u010danski simboli v filmu, na primer veliki kri\u017e, so del te kritike. Ta me\u0161anica svetega in posvetnega me je od nekdaj privla\u010dila. \/…\/ V devetdesetih letih sem razmi\u0161ljal, da bi roman priredil v metalsko rock opero; nadrealisti\u010dno interpretacijo Rizalovega dela. Predstavljajte si nekaj v slogu Pirandellove igre \u0160est oseb i\u0161\u010de avtorja <\/i>(Sei personaggi in cerca d\u2019autore). Toda projekta takrat nisem uresni\u010dil. \/…\/ Presko\u010dimo na sredino prvega desetletja tega stoletja. Navdu\u0161ila me je ideja, da bi posnel izgubljeni, nadrealisti\u010dni film, v katerem bi si zamislil tega filipinskega proto-nadrealista, ki je ustvarjal pred nadrealisti\u010dnim gibanjem v Evropi. Presenetilo me je tudi naklju\u010dje, da so leta 1896, ko je bil Rizal usmr\u010den, v Franciji premierno prikazali igro Kralj Ubu<\/i> (Ubu roi) Alfreda Jarryja. Za\u010del sem razmi\u0161ljati, kako bi lahko zdru\u017eil Rizalov in Jarryjev svet.
Tu so bili tudi drugi vplivi, na primer Srce sveta<\/b> (The Heart of the World) Guya Maddina ter ideja posneti film, ki daje vtis, kot da je nastal na za\u010detku 20. stoletja. Obsedla me je misel, da bi ustvaril ro\u010dno barvani in ro\u010dno razviti 35-milimetrski film, kakor so to po\u010deli v zgodnjih dneh kinematografije. Navdihnila me je knjiga Fantasia of Color in Early Cinema<\/i>, ki se osredoto\u010da na tehnike ro\u010dnega barvanja, uporabljene v starih filmih. Ustvariti sem \u017eelel nekaj, kar bi delovalo taktilno \u2013 kot v starih M\u00e9li\u00e8sovih filmih, kjer so barve tako \u017eive in izrazite.\u00ab
\u2013 Khavn<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbKhavn, subverzivni filipinski filmar, pisatelj in glasbenik, zapu\u0161\u010dino revolucionarnega pisatelja Jos\u00e9ja Rizala reinterpretira kot avantgarden, halucinatoren nemi film, ki ne bi mogel nikoli obstajati. Narejen je iz ro\u010dno barvanega, starega 35-milimetrskega filmskega traku, ki je videti, kot bi ga razdejalo brutalno nasilje \u0161panske kolonialne oblasti. V sredi\u0161\u010du zgodbe je nora \u017eenska \u2013 trpe\u010di lik, simbol posiljenega naroda, ki i\u0161\u010de svoje izgubljene otroke. Njena ljubimca \u2013 \u017ealostni in uporni\u0161ki pesnik ter zlobni, pohotni duhovnik \u2013 kro\u017eita okoli nje v divjem plesu uni\u010denja. Khavn \/\u2026\/ prevzame vlogo duhovnika, medtem ko drugi kultni filmar Lav Diaz nastopi kot kastrirani Kristus. \u2018Svet je bolan. Toda bend igra naprej,\u2019<\/i> kri\u010dijo uvodni mednapisi. Film ne i\u0161\u010de zdravila, svet sku\u0161a zbuditi z barvami, ritmom in \u010disto anarhijo.\u00ab
\u2013 <\/i>Anastasia Lukovnikova, IndieLisboa<\/i><\/i><\/p>\n
\u00bbKhavnova zgodovinska rekonstrukcija ima veliko te\u017eo: njen kaos u\u010dinkovito izra\u017ea hrepenenje po izgubljeni zgodovini.\u00ab
\u2013 <\/i>Jay Cruz, SINEGANG.ph<\/i> <\/p>\n
\u00bbLjubiteljem kaosa, absurda, bogokletja vseh vrst, predvsem pa nezdru\u017eljivosti s kakr\u0161nokoli filmsko normo, ni treba iskati dosti dlje od tega filma.\u00ab
\u2013 Panos Kotzathanasis, Asian Movie Pulse<\/i><\/i><\/p>\n
\u00bbKhavn ustvari pravo filmsko po\u0161ast: delo, ki je epsko in hkrati izjemno osebno, postavljeno na Filipine konec 19. stoletja, med dve obliki kolonializma \u2013 \u0161pansko in ameri\u0161ko. Izhodi\u0161\u010de je besedilo Makamisa<\/i>, osnutek nedokon\u010danega romana, v katerem je pesnik in revolucionar Jos\u00e9 Rizal \u2013 pravi nacionalni zaklad \u2013 v devetdesetih letih 19. stoletja obsodil versko nasilje in zatiranje. Film, ki svet gleda skozi Khavnov jedki in ostro politi\u010dni filter, je videti kot freska iz zgodnjih dni kinematografije. Stra\u0161ljiva no\u010dna mora o ne tako oddaljeni preteklosti, z jasnimi odmevi v filipinski sodobnosti.\u00ab
<\/i>\u2013 Nicolas Feodoroff, FIDMarseille<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Halucinatorno odisejado je navdihnilo besedilo Makamisa, nedokon\u010dani roman filipinskega pisatelja in narodnega heroja Jos\u00e9ja Rizala. Film so posneli na 35-milimetrski trak s prete\u010denim rokom trajanja, ga ro\u010dno razvili v kadi v Manili, nato pa obarvali in tonirali, da bi bil videti, kot da je nastal na za\u010detku 20. stoletja. Vklju\u010duje cameo nastop Lava Diaza kot najbolj jeznega Kristusa na svetu ter tropsko-futuristi\u010dno glasbo Davida Toopa in Khavnovega The Kontra-Kino Orchestra.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":399542,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/399541"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/399542"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=399541"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}