zgodba
<\/b>Dva mo\u0161ka, obsedena s teorijami zarote, ugrabita vplivno direktorico farmacevtske dru\u017ebe, prepri\u010dana, da je nezemljanka, ki na\u010drtuje uni\u010denje planeta Zemlja.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbDandanes \u017eivimo v nekak\u0161nih mehur\u010dkih, ki jih je tehnologija le \u0161e okrepila. Predstave, ki jih imamo o dolo\u010denih ljudeh, se utrjujejo glede na mehur\u010dek, v katerem \u017eivimo \u2013 to pa med nami ustvarja globok prepad. Gledalce sem \u017eelel izzvati, da razmislijo o svojih prepri\u010danjih; o sodbah, ki jih izrekajo o dolo\u010denih vrstah ljudi. Gre za zelo zanimiv odsev na\u0161e dru\u017ebe in konfliktov v sodobnem svetu. \/\u2026\/ Ve\u010dino filmov bi morali do\u017eivljati tako \u2013 v kinu, z drugimi ljudmi. Gledanje filmov je skupinska izku\u0161nja, kar pa \u0161e posebej velja za pri\u010dujo\u010di film, posnet v \u010dudovitem formatu vistavision, z zvokom Johnnieja Burna in glasbo Jerskina Fendrixa. To je preprosto zelo bogata in dramati\u010dna izku\u0161nja, tako v smislu humorja kot groze, ki jo je mogo\u010de zares do\u017eiveti le v kinu.\u00ab
\u2013 Yorgos Lanthimos <\/p>\n
\u00bbFilm ima nekak\u0161en mikrokozmi\u010den zna\u010daj; gre za neke vrste norost in dru\u017ebeni komentar, postavljena v zelo majhen prostor, ki Yorgosa o\u010ditno privla\u010di. Smo v kleti in gledamo ljudi, ki se ve\u010dino \u010dasa samo pogovarjajo in izra\u017eajo svoja bolj ali manj napa\u010dna in izkrivljena mnenja. Toda hkrati razkrivajo razli\u010dne vidike \u010dlove\u0161tva in poka\u017eejo, kaj se lahko zgodi, ko zdrsne\u0161 v za\u010darani krog svojih prepri\u010danj.\u00ab
\u2013 Emma Stone<\/p>\n
\u00bbTon je zelo divji in raznolik, tako sme\u0161en in hkrati tako tragi\u010den; pristop k tem izjemno pomembnim temam pa je res nekonvencionalen in presenetljiv. To je zelo \u010duden, a iskren portret \u010dasa, v katerem \u017eivimo; tega, kako begajo\u010de in absurdno je vse skupaj.\u00ab
\u2013 Jesse Plemons<\/p>\n
kritike \u00bbNaj bo Emma Stone \u0161e tako sijajna, je Jesse Plemons tisti, ki poskrbi za najbolj izjemen igralski nastop. Njegov obupani, ranjeni Teddy je lik, ki si je uni\u010dil \u017eivljenje; zaradi predanosti Resnici je iz sebe naredil mu\u010denika. A vseeno razume, kam gre ta svet. In bolj kot ga Plemons razgalja, bolj se istovetimo s tragedijo njegovega mazohizma. V nekem smislu Teddy utele\u0161a vso generacijo. Res osupljiv igralski dose\u017eek. \/\u2026\/ Bugonija<\/b> se spremeni v divji in razburljiv triler, poln akcije in idej \/\u2026\/. \u010cutimo, da je Teddyjev veliki na\u010drt obsojen na neuspeh. Toda Plemonsovo briljantno igralsko predstavo zape\u010dati kronski vic filma, ki ga tu ne bom razkril \u2013 naj povem le, da Teddyjevo norost (in Michellino brezsr\u010dnost) postavi v novo lu\u010d. In medtem ko se hihitamo ali pa smo morda le \u0161okirani, se film prelevi v nekaj globoko kozmi\u010dnega in humanega. Iz dvorane odidemo osupli nad tem, kaj se je zgodilo s svetom, zaradi katerega sta se Teddy in Michelle spopadla; kako trdo\u017eiv in ranljiv kraj je to.\u00ab \u00bbPlemons \/\u2026\/ v \u017eanrsko neumestljivem, mra\u010dno komi\u010dnem znanstvenofantasti\u010dnem trilerju Yorgosa Lanthimosa ustvari eno svojih najbolj\u0161ih vlog. Teddyjevo paranojo, bole\u010dino in pravi\u010dni\u0161ko jezo kanalizira v nekaj absurdnega in hkrati mu\u010dno iskrenega. Arhetip iskalca zarot bi zlahka zdrsnil v obmo\u010dje Saturday Night Live<\/i>, toda Plemons ga odigra s srce parajo\u010do resnostjo in naslika srhljivo znan portret \u010dloveka, izgubljenega v algoritmi\u010dnem labirintu spletnih zaj\u010djih lukenj, obupano i\u0161\u010do\u010dega jasnosti v svetu, ki ga ne razume ve\u010d. \/\u2026\/ Tudi ko se stvari sprevr\u017eejo v kaos, Plemons svoj nastop zasidra v izkrivljeni, a prepoznavno \u010dlove\u0161ki \u010dustveni logiki. Film s stra\u0161ljivo natan\u010dnostjo ujame tesnobni, zarotni\u0161ki duh leta 2025 ter \u0161e enkrat doka\u017ee, kako Plemonsu ni treba dvigniti glasu, da bi ustvaril nadvse zgovorno igralsko predstavo.\u00ab \u00bbEmma Stone in Jesse Plemons \/\u2026\/ s skrbno uravnote\u017eenimi nastopi izmeni\u010dno prevzemata vlogi junaka in negativca, ne da bi pri tem na\u0161o naklonjenost kadarkoli povsem izgubila ali pridobila. Za kateri punchline<\/i> se film na koncu odlo\u010di, pravzaprav sploh ni pomembno: \u010dar Bugonije<\/b> se skriva prav v vijugastih mukah pripovedi. Toda nekje se film vendarle mora kon\u010dati: in medtem ko se bo finale nekaterim morda zdel za lase privle\u010den, bodo drugi (kot na primer tale kritik) naravnost navdu\u0161eni nad njegovo virtuozno nagajivostjo. V vsakem primeru \u2013 kak\u0161en \u0161tos!\u00ab \u00bbLanthimos – vsaj po Podo\u010dniku<\/strong> – \u0161e ni posnel tako realisti\u010dnega filma. Razumeli ga bodo tako bogati kot revni. \/…\/ A malo verjetno je, da bi kapital nehal mu\u010diti in zatirati delovno silo. Razredni boj, razredno zavest in revolucijo so namre\u010d zamenjale teorije zarote, psihoza in ugrabitve oligarhov, ki so slepe ulice. To so v sedemdesetih po\u010deli pripadniki rde\u010dih brigad – ugrabljali in pobijali so direktorje bank in korporacij, misle\u010d, da bodo s tem obglavili in uni\u010dili multinacionalni kapitalizem, a banke in korporacije so \u0161e isti dan nastavile nove direktorje in multinacionalni kapitalizem je \u0161el naprej. Kot da ni ni\u010d. ZA+\u00ab zanimivosti Srhljivo sme\u0161en (ali pa sme\u0161no srhljiv) film o na\u0161ih norih \u010dasih, kakr\u0161nega lahko ustvari le Lanthimos.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":398886,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/398884"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/398886"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=398884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/b>\u00bb\/\u2026\/ pred nami je \u010disti Lanthimos, pa \u010deprav z najbolj nenavadnim preobratom: gre za re\u017eiserjev prvi film, ki ga naseljujejo liki, za katere imamo ob\u010dutek, da \u017eivijo v resni\u010dnem svetu; to so ljudje, ki bi jih lahko sre\u010dali, \u010de bi stopili na ulico. Mo\u010d Lanthimosovih del je vedno izvirala iz njegove sposobnosti, da ustvari nadrealisti\u010dne, a nadvse prepri\u010dljive metafore, ki za\u017eivijo lastno \u017eivljenje: futuristi\u010dno letovi\u0161\u010de, kjer se mora \u010dlovek poni\u017eati, da bi na\u0161el partnerja (v Jastogu<\/b>); ali pa dru\u017eina, v kateri sta star\u0161a svoje otroke nau\u010dila absurdnosti sprejemati kot realnost (v Podo\u010dniku<\/b>). Z Bugonijo<\/b> je Lanthimos \u2013 tako se zdi \u2013 kon\u010dno vstopil v na\u0161 svet, vsaj za trenutek. Prav zato gre za morda najbolj \u017ealosten film, kar jih je kdaj posnel. \/\u2026\/ Re\u017eiserjev slog je na prvi pogled odmaknjen: njegova kamera z ironi\u010dno distanco ter hladnim, radovednim pogledom opazuje \u010dlove\u0161ke neumnosti in norosti. A ta hlad je le prevara: Lanthimos ves \u010das pusti, da skozi pronica \u017ealost in tako jasno poka\u017ee, da je kljub vsemu eden izmed nas. Ko se Bugonija<\/b> kon\u010da, z vrsto \u010dudovitih in nepozabnih podob, za katere se zdi, kot da so se pojavile od nikoder, razumemo, da se pod cini\u010dno brezbri\u017enostjo skriva globoka \u017eelja po povezovanju. Na za\u010detku filma Teddy gleda svoje umirajo\u010de \u010debele in vidi podobnosti s \u010dlove\u0161tvom: \u2018Mrtva kolonija, razkropljena v <\/i>milijardo<\/em> smeri, brez mo\u017enosti vrnitve domov.\u2019<\/i> Ko se na platnu pojavijo zaklju\u010dni napisi, je jasno, da je re\u017eiser videl isto.\u00ab
\u2013 Bilge Ebiri, Vulture<\/i><\/p>\n
\u2013 Owen Gleiberman, Variety<\/i> <\/p>\n
\u2013 <\/i>Josh Rottenberg, Los Angeles Times<\/i><\/i><\/p>\n
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
<\/b>Bugonija je gr\u0161ka beseda, ki ozna\u010duje starodaven sredozemski ritual oziroma prepri\u010danje, da \u010debele spontano nastanejo iz trupel mrtvih \u017eivali, zlasti volov.
Lanthimosov film je svobodno prirejen po kultni ju\u017enokorejski znanstvenofantasti\u010dni komediji Jigureul jikyeora!<\/strong> (Save the Green Planet!) Janga Joon-hwana iz leta 2003. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"