zgodba
<\/b>Osemnajstletna Marina odpotuje v Vigo na atlantski obali, da bi spoznala dru\u017eino svojega biolo\u0161kega o\u010deta. Tako on kot njena mama sta umrla, ko je bila Marina \u0161e \u010disto majhna. Marinin prihod razburka dolgo zakopana \u010dustva in odpre nezaceljene rane iz preteklosti. Skozi sre\u010danja s \u010dlani \u0161tevil\u010dne dru\u017eine dekle po\u010dasi sestavlja razdrobljene in pogosto protislovne spomine na mater in o\u010deta.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbImam sre\u010do, da sem del velike dru\u017eine s \u0161tevilnimi zgodbami, kar je postalo moj glavni vir navdiha. Dru\u017einski odnosi me fascinirajo, ker si dru\u017eine ne izberemo sami \u2013 razmerja so kompleksna, polna konfliktov in travm, a tudi brezpogojne ljubezni, zaupanja in zvestobe.
O\u010de mi je umrl, ko sem bila stara tri leta, mama pa, ko sem jih imela \u0161est; oba zaradi aidsa. O\u010detovo dru\u017eino sem nazadnje videla na maminem pogrebu, potem pa smo izgubili stik. Ko sem se pripravljala za vpis na univerzo, sem potrebovala o\u010detov mrli\u0161ki list, zato sem stopila v stik s starimi star\u0161i. Nekaj ur pozneje me je poklical eden od stricev in me povabil na obisk. Radovednost ter \u017eelja, da bi na\u0161la svoje korenine, sta premagali zamero zaradi dolgoletnega molka. Pri osemnajstih sem sama odpotovala v Vigo v Galiciji, da bi spoznala o\u010detovo dru\u017eino in odkrila zgodbo svojih star\u0161ev.
Moja mama in o\u010de sta bila mlada, ko je \u0160panija v osemdesetih letih pre\u0161la v demokracijo. To je bil \u010das svobode in eksperimentiranja, ko so mladi zavrgli vrednote, podedovane od globoko katoli\u0161ke in konservativne dru\u017ebe. Toda dolgo pri\u010dakovano obdobje svobode, znano kot La Movida<\/i>, je prineslo tudi heroinsko krizo, zaradi katere je \u0160panija postala dr\u017eava z najvi\u0161jo stopnjo smrtnosti zaradi aidsa v Evropi. Te zgodbe pa so pogosto ostale zamol\u010dane.
Romanje<\/b> je film o spominu, o neulovljivih dru\u017einskih trenutkih, ki jih morda ne bomo nikoli popolnoma razumeli. Zgodbo svojih star\u0161ev sem sku\u0161ala rekonstruirati skozi pogovore z dru\u017eino in znanci, toda ni mi uspelo. Deloma je bila kriva inherentna razdrobljenost spomina, toda glavna ovira je bila stigma, ki obkro\u017ea aids in zamegljuje preteklost. S filmom sem \u017eelela obuditi dedi\u0161\u010dino pozabljene generacije, ki je trpela posledice tako odvisnosti od heroina kot pojava novega virusa. To je del \u0161panskega zgodovinskega spomina, ki si zaslu\u017ei ponovno obravnavo.
Ko sem spoznala, da zgodbe svojih star\u0161ev nikoli ne bom izvedela v celoti, sem spomine, ki so mi manjkali, za\u010dela ustvarjati sama. Verjamem, da je mogo\u010de \u2013 in nujno \u2013 zgraditi bolj zdrav odnos do preteklosti ter oblikovati lastno identiteto. Na sre\u010do imamo za to film.\u00ab
\u2013 Carla Sim\u00f3n<\/p>\n
vtisi mlade programske ekipe festivala Kinotrip<\/strong> kritike \u00bb\u010ce lahko Romanje<\/b> \u0161tejemo za re\u017eiserkin najbolj\u0161i celove\u010derec, je tako zaradi majhnih \u010dude\u017eev, ki se zgodijo v njegovi ne\u010disti obravnavi fikcije. V cinefilskem smislu je nadvse zanimivo opazovati, kako film potuje od mraka bur\u017eoazije, ki ga je Carlos Saura portretiral v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih, pa vse do mladoletnih prestopnikov iz filma Deprisa, deprisa<\/b>, ki ga je taisti re\u017eiser iz Huesce posnel leta 1981. Ravno tako dobrodo\u0161lo je, da Carla Sim\u00f3n ne zaide v prikazovanje mladostne melanholije \u2013 ton prve polovice filma spominja na Mio Hansen-L\u00f8ve \u2013 in da si upa s pomo\u010djo filma spopasti s travmati\u010dno preteklostjo. \/\u2026\/ Za tiste, ki verjamejo, da je film lahko hkrati realisti\u010den in fantazijski.\u00ab \u00bbFilm se med drugim ukvarja z ve\u010dnim vpra\u0161anjem, ki fascinira in vznemirja vse izmed nas: kak\u0161ni so bili na\u0161i star\u0161i pred na\u0161im rojstvom? \/\u2026\/ To vpra\u0161anje je v sredi\u0161\u010du te izvirne, inteligentne in rahlo\u010dutne drame.\u00ab \u00bbGrenko-sladka oda izgubljeni dru\u017eini si zami\u0161lja, kaj bi se lahko zgodilo, hkrati pa razume, da se vsi spomini ne morejo prenesti v naslednji rod \u2013 nekateri umrejo skupaj z nami.\u00ab \u00bbDelo, v katerem odmevajo \u00c9ric Rohmer \/\u2026\/, Carlos Saura \/\u2026\/ ter filmi Poletje z Moniko<\/b> \/\u2026\/, Arrebato<\/b> \/\u2026\/ in El Sur<\/b>, svoje vplive asimilira in predeluje z integriteto in brez kultisti\u010dnih poz, ki bi pozornost usmerjale nase. Pred nami je delo, skoraj filigransko, v katerem imajo telesa in obrazi likov (predvsem Marine) te\u017eo, prezenco in \u2018celovitost\u2019 (kot pravi Antonio L\u00f3pez v Ericeovi S soncem obsijani kutini<\/b>), to pa jim daje resni\u010dnost in globino, pristnost in bli\u017eino. \u010ce dr\u017ei Truffautova izjava (da so filmi podobni svojim avtorjem), potem Romanje<\/b> zaradi vsega na\u0161tetega in \u0161e mnogih drugih razlogov \/\u2026\/ ponuja najlep\u0161i mo\u017een portret te velike re\u017eiserke.\u00ab \u00bbRe\u017eiserko tako kot v njenih prej\u0161njih dveh celove\u010dercih najbolj zanima prikazovanje zapletene mre\u017ee dru\u017einskih odnosov, ki jih kroji intimnost \u010dasa in nenadno spremenijo nepredvidljive, neizprosne roke \u017eivljenja.\u00ab \u00bbRomanje<\/b>, ki ga je posnela Carla Sim\u00f3n, avtorica Alcarr\u00e0sa<\/b>, je film, ki ne kri\u010di, a je poln \u0161rapnelov. ZA+\u00ab \u00bbRomanje<\/b> je tako hkrati resno, globoko in nekako lahkotno neobvezujo\u010de. Zgodilo bi se lahko karkoli. Pripoved se pred nami odvija v meandrih, po kakr\u0161nih kro\u017eijo tudi vtis in spomini oziroma vse tisto, kar pravzaprav tvori \u010dlove\u0161ki jaz. Marina, katere obisk nima nobenih ru\u0161ilnih namenov, je na koncu tudi nagrajena za svojo nedol\u017eno odprtost. Skladno z naslovom celove\u010derec tako ne ostane v spominu kot drama, \u010deprav gre tudi pri tem s stali\u0161\u010da protagonistke \u0161e kako zares, ampak kot vtis nekih oddaljenih po\u010ditnic, ki so bile obenem toplo prijetne in odlo\u010dujo\u010de, formativne za nadaljnje \u017eivljenje.\u00ab portret avtorice Katalonska re\u017eiserka Carla Sim\u00f3n (Poletje 1993, Alcarr\u00e0s) znova zakoplje v zgodovino svoje dru\u017eine, da bi iz spominov \u2013 tako resni\u010dnih kot izmi\u0161ljenih \u2013 sestavila zgodbo svojih star\u0161ev.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":398818,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/398817"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/398818"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=398817"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbRomanje je eden tistih resni\u010dno lepih filmov, ki te pritegnejo \u017ee s skrbno dodelano estetiko in o\u010darljivimi, na trenutke skoraj prosojnimi barvami morja, sonca in nostalgije. Prepri\u010da pa te tudi s samo zgodbo, ki previdno te\u010de kot zlata preja med preteklostjo in sedanjostjo.\u00ab
\u2013 Enja Podboj, \u010dlanica 10. Kinotripove generacije<\/p>\n
<\/b>\u00bbCarla Sim\u00f3n znova doka\u017ee redek talent za upodabljanje nepredvidljive, muhaste zveri, ki se ji re\u010de dru\u017eina.\u00ab
\u2013 Wendy Ide, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u2013 Manu Y\u00e1\u00f1ez, Fotogramas<\/i><\/p>\n
\u2013 Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u2013 Carlos F. Heredero, Caim\u00e1n Cuadernos de Cine<\/i><\/p>\n
\u2013 Rafa Sales Ross, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. Mladina<\/p>\n
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/p>\n
<\/b>Carla Sim\u00f3n se je rodila leta 1986 in odra\u0161\u010dala v majhni katalonski vasi. Njen avtobiografski celove\u010derec Poletje 1993<\/b> (Estiu 1993) je leta 2017 na Berlinalu osvojil tako nagrado za najbolj\u0161i prvenec kot veliko nagrado \u017eirije Generation Kplus. Leta 2022 je na Dnevih avtorjev v Benetkah predstavila kratkometra\u017eec Carta a mi madre para mi hijo<\/b>, ki ga je posvetila svoji pokojni materi in \u0161e nerojenemu sinu. Drugi celove\u010derni film, prav tako avtobiografsko navdahnjeni Alcarr\u00e0s<\/b> (2022), ji je med drugim prinesel zlatega medveda na Berlinalu. Re\u017eiserkin tretji celove\u010derec Romanje<\/b> je bil premierno prikazan v uradnem tekmovalnem programu festivala v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"