zgodba
<\/b>Ah-Ching in njegovi prijatelji so pravkar kon\u010dali \u0161olo v oto\u0161ki ribi\u0161ki vasici Fengkuei, zdaj pa \u010das pre\u017eivljajo ob pija\u010di in pretepih. Trije izmed njih se odlo\u010dijo preseliti v pristani\u0161\u010de Kaohsiung na jugu Tajvana in si poiskati delo. Tam pa se morajo soo\u010diti s kruto resni\u010dnostjo velikega mesta. <\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPred Fanti iz Fengkueija <\/b>sem snemanje filmov jemal kot poklic; izhajal sem iz filmov, ki sem jih videl. V Fantih iz Fengkueija<\/b> pa sem prvi\u010d pokazal lastno ustvarjalno mo\u010d. Od nekdaj sem menil, da posameznikov umetni\u0161ki razvoj nujno vklju\u010duje raziskovanje lastnega spomina. Pridobiti je treba poglobljeno znanje o samem sebi in vsem, kar nosimo v sebi. A s tem se nikoli prej nisem zares ukvarjal. \/…\/ Film Fantje iz Fengkueija<\/b> je nastal v \u010dasu razcveta tajvanskega novega vala. Tajvanski filmarji se prej nikoli niso zanimali za zgodovino svoje dr\u017eave ali prave izku\u0161nje Tajvancev. Mi smo bili prvi. Edward Yang in Wan Jen sta snemala filme, ki so bili podobni mojim in so se ukvarjali z istim vpra\u0161anjem: kaj pomeni biti Tajvanec? Film je tako zgolj dohitel knji\u017eevnost: deset let prej se je pojavil nekak\u0161en literarni novi val, v katerem so pisatelji opisovali svojo mladost in svoja do\u017eivetja. Ta zamuda je bila predvsem posledica okorelosti filmske industrije in dejstva, da je film \u017ee od nekdaj pritegoval pozornost medijev in cenzure bolj kot knji\u017eevnost. \/\u2026\/ Fantje iz Fengkueija <\/b>so moj najljub\u0161i film. \u0160lo je za izjemen trenutek ravnovesja, nekak\u0161no sre\u010dno naklju\u010dje. Nisem prav dobro vedel, kaj po\u010dnem, vendar sem slutil. Ta situacija pa je bila lahko le za\u010dasna. Moral sem iti naprej, raziskati druga podro\u010dja. Toda kasneje se mi je zgodilo, da so bile moje ideje preve\u010d jasne; vedel sem preve\u010d, da bi lahko na\u0161el ravnovesje. To je \u0161kodovalo mojemu navdihu. Treba je najti pravo razmerje med tistim, kar ve\u0161, in tistim, \u010desar ne. \/\u2026\/ Mislim, da imajo Fantje iz Fengkueija<\/b> mo\u010dno energijo. Zgodnja umetnikova dela so morda manj izpopolnjena, vendar so hkrati zelo silovita in neposredna. Ko sem se kasneje sku\u0161al vrniti k tej intenzivnosti, mi ni ve\u010d uspelo.\u00ab
\u2013 Hou Hsiao-hsien<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbPrava prelomnica v Houjevi karieri so bili Fantje iz Fengkueija<\/b>. \/…\/ Tu je bil re\u017eiser, ki je zavrnil stare prakse filmske industrije, si skozi fikcijo utrl pot do lastne zrelosti (v filmu si nameni cameo<\/i> vlogo huliganskega igralca mahjonga) ter se uveljavil kot neodvisen kronist svojevrstne tajvanske zgodovine.\u00ab
\u2013 Tony Rayns, Sight and Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbTakoj mi je bilo jasno, da je Hou outsider; pripadal ni nobeni skupini, ni usmerjal pozornosti nase, ni\u010d tak\u0161nega \u2013 tu je bila preprosto mo\u010d filma [Fantje iz Fengkueija<\/b>], ki se je pojavil in uveljavil zaradi zelo dobrih razlogov. Pri filmu so tak\u0161ni razlogi vedno metafizi\u010dne narave. Houjev intuitivni, siloviti in kontemplativni slog, ki se je odrekel vsakr\u0161nemu zapeljevanju, da bi se na kar najbolj surov na\u010din pribli\u017eal bistvu, je bil za kitajsko kinematografijo izjemno dober obet. Hou, za\u010den\u0161i z ni\u010dle, je spro\u017eil pravo revolucijo v njenem razumevanju sveta ter onkraj slepih ulic klasicizma in uvo\u017eenega modernizma nakazal mo\u017enost novega in izvirnega pogleda na sodobnost.\u00ab
\u2013 Olivier Assayas<\/p>\n
\u00bbNi\u010d \u010dudnega, da veliki kitajski re\u017eiser Jia Zhang-ke, veliki ob\u010dudovalec Hou Hsiao-hsiena, zlasti njegovih Fantov iz Fengkueija<\/b>, v njem vidi nekaj ganljivo univerzalnega in hkrati specifi\u010dno zgodovinskega; nekaj, kar imenuje \u2018izrazito filmski prikaz \/…\/ dru\u017ebene preobrazbe\u2019.<\/i> Jia ugotavlja, da je Hou Hsiao-hsien \u2018genialni pripovedovalec, ki spomine naroda skozi film prena\u0161a na naslednje generacije\u2019<\/i>.\u00ab
\u2013 Adrian Martin, Cristina \u00c1lvarez L\u00f3pez<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cetrti film Hou Hsiao-hsiena (\u0160anghajsko cvetje) je eno prvih velikih del tajvanskega novega vala osemdesetih let.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":398804,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/398777"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/398804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=398777"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}