zgodba
<\/b>Laura, \u0161tudentka klavirja iz Berlina, med izletom na pode\u017eelje \u010dude\u017eno pre\u017eivi prometno nesre\u010do. K sebi jo vzame skrivnostna doma\u010dinka Betty, ki za\u010dne zanjo skrbeti z materinsko predanostjo. Ko tudi Bettyjina mo\u017e in odrasli sin premagata za\u010detno zadr\u017eanost, samotna pode\u017eelska hi\u0161ka kmalu postane prizori\u0161\u010de prave dru\u017einske idile. Toda duhovi preteklosti vse bolj silijo na plan \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbKo pi\u0161em scenarij za film, si vedno sku\u0161am predstavljati, da gre za sanje enega od glavnih junakov. Pri Phoenixu<\/b> sem si zami\u0161ljal, da Nelly v Auschwitzu sanja o \u017eivljenju, v katerem ni ran, ki jih je za vedno pustil holokavst; sanja o tem, da bi znova na\u0161la izgubljeni \u010das. Tokrat pa sem si predstavljal, da se mlada \u0161tudentka klavirja med igranjem Ravelove skladbe Zrcala, \u0161t. 3<\/i> poda na domi\u0161ljijsko potovanje k dru\u017eini, kjer bi lahko bila sre\u010dna. Podnaslov skladbe je \u010coln na oceanu<\/i>. Ob poslu\u0161anju te glasbe razumemo, da je nevihta in da bi \u010doln lahko potonil. Podobno kot je s smrtjo h\u010derke potonila dru\u017eina v filmu \u2013 razbitine zdaj plavajo na povr\u0161ini oceana, trije pre\u017eiveli pa sku\u0161ajo iz njih narediti splav. To je zgodba filma. Trije brodolomci plavajo drug proti drugemu in se trudijo povezati dele, da bi naredili splav in dosegli obalo. \/\u2026\/ Morda pa vsi filmi v svojem bistvu pripovedujejo o ljudeh, ki sku\u0161ajo iz razbitin zgraditi splav. Filmi pravzaprav govorijo o tem, kako pre\u017eiveti. Ne o tem, kako \u017eivimo, ampak kako pre\u017eivimo.\u00ab
\u2013 Christian Petzold<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbNih\u010de, ampak res nih\u010de tega ne zna tako kakor Petzold. Film Zrcala, \u0161t. 3 <\/b>je podobno kot Ravelova skladba iz naslova v enaki meri blagozvo\u010den, melodi\u010den in skrivnosten. Enigmati\u010dna Paula Beer se z re\u017eiserjem spet enkrat zdi povezana na ravni, ki presega zgolj profesionalno, ter s svojo var\u010dno, a u\u010dinkovito rabo telesne govorice in obrazne mimike poskrbi, da film do popolnosti uresni\u010di Petzoldovo brezhibno vizijo.\u00ab
\u2013 David Jenkins, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bbPetzoldov za\u0161\u010ditni znak so male skrivnosti, ki zgodbo obogatijo, zapletajo in preusmerjajo; ravno toliko nedore\u010dene, da jih ni mogo\u010de razvozlati, toda njihov duh ostaja in gledalca dra\u017ei z ohlapnimi povezavami in \u010dudnimi ob\u010dutki. Na papirju zgolj nakazujejo luknje v zapletu, toda zahvaljujo\u010d Petzoldovemu edinstvenemu tempu, vzdu\u0161ju in tonu te skrivnosti postanejo \u010dar in lepilo re\u017eiserjeve filmografije \u2013 tisto, zaradi \u010desar vsak njegov film izstopa, dr\u017ei skupaj in nam ostane v spominu. \/\u2026\/ Film Zrcala, \u0161t. 3 <\/b>je tipi\u010den Petzold \u2013 in to mislim kot velik kompliment. Ne pri\u010dakujte, da bodo vse skrivnosti razkrite. Tu ni velikega pojasnjevalnega trenutka ali pripovedno zadovoljujo\u010dega zaklju\u010dka, toda enigme, ki se vendarle razjasnijo, prina\u0161ajo redke zaklade.\u00ab
\u2013 Luke Hicks, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bbGospod Petzold je znan po politi\u010dnih alegorijah, zato je prav vznemirljivo videti, kako svojo senzibilnost prenese na dru\u017einsko dramo.\u00ab
\u2013 Martin Tsai, Critic\u2019s Notebook<\/i><\/p>\n
\u00bbPetzoldov novi film\u010dek je kompakten kot novela ter ravno tako efemeren v svojih \u010dustvih in ne\u017een v svojem registru kot Chopinova ali Ravelova skladba, ki se pretakata po njem.\u00ab
\u2013 Ryan Lattanzio, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbV drugi polovici filma morda res zaslutimo Vrtoglavico<\/b> (Vertigo, 1958), toda ko rumene barve poznopoletnih dni preidejo v oker, zajadramo v zavajajo\u010de pomirjujo\u010d pripovedni lok. Tu so namigi in tu je razkritje, \u0161e pomembnej\u0161e pa je, da Petzold preizkusi algebro odnosov, ki je zanj nova, in sicer: da je 3+1 enako 2+2 in da lahko en sam pogled prepoznanja re\u0161i \u017eivljenje.\u00ab
\u2013 Savina Petkova, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm Zrcala, \u0161t. 3<\/b> je sicer sklepni del ohlapne trilogije, ki sta jo spo\u010dela Undine<\/b> in Rde\u010de nebo<\/b>, a izgleda kot reimaginacija Phoenixa<\/b>, vendar s pridihom Haighove drame Vsi mi tujci<\/b>, Lynchevega Mulholland Drivea<\/b>, Bergmanove Persone<\/b>, Chabrolove fantazije Alice ou la derniere fugue<\/b>, Sieglovega vestema Beguiled<\/b>, Reiner\/Kingove Misery<\/b>, Rohmerjevih moralk in vseh tistih psihotrilerjev, v katerih \u017eenska naleti na popolne neznance, ki pa jo sprejmejo nenavadno toplo \u2013 kot svojo izgubljeno h\u010derko. \/…\/ A tu je umetnost filma – ko pove to, \u010desar ne ve. Film Zrcala, \u0161t. 3<\/strong> je zgodba o izgubljenih trenutkih, zamujenih prilo\u017enostih, neusli\u0161anih emocijah, spodletelih tranzicijah in tragi\u010dnosti tega, kar se ni zgodilo. ZA+\u00ab portret avtorja Christian Petzold (Phoenix, Rde\u010de nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete, tokrat v skrivnostni dru\u017einski psihodrami, sodobni pravljici za odrasle, v kateri sku\u0161ata dve \u017eenski znova sestaviti drobce svojih razbitih \u017eivljenj.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":398718,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/398716"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/398718"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=398716"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. Mladina<\/p>\n
<\/b>Christian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in \u0161tudiral re\u017eijo na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so Notranji mir <\/b>(Die innere Sicherheit, 2001), Yella<\/b> (2007) in Jerichow<\/b> (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev, znane pod imenom berlinska \u0161ola. Na mednarodno prizori\u0161\u010de se je prebil z Barbaro<\/b> (2012), zgodbo o vzhodnonem\u0161ki zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolni\u0161nico na pode\u017eelju. Film mu je poleg kriti\u0161ke hvale in \u0161tevilnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu. Leta 2014 je s Phoenixom<\/b> (2014), hitchcockovsko psiholo\u0161ko dramo, ume\u0161\u010deno med ru\u0161evine Berlina leta 1945, Petzold potrdil svoj sloves enega najbolj kriti\u0161ko cenjenih sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev. Sledil je Tranzit<\/b> (Transit, 2018), v katerem je prvi\u010d sodeloval z igralko Paulo Beer; film smo si v prisotnosti re\u017eiserja lahko ogledali na 29. Liffu, festival pa je Petzoldu posvetil tudi retrospektivo. Undine <\/b>(2020), skrivnostna pripoved o mitolo\u0161ki vodni nimfi, je Pauli Beer prinesla srebrnega medveda in nagrado Evropske filmske akademije, re\u017eiserjev naslednji film Rde\u010de nebo <\/b>(Roter Himmel, 2023) pa je bil na Berlinalu nagrajen z veliko nagrado \u017eirije. Petzoldovo najnovej\u0161e delo Zrcala, \u0161t. 3<\/b> je premiero do\u017eivelo v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"