{"id":39846,"date":"2020-01-03T13:14:10","date_gmt":"2020-01-03T12:14:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/srecen-konec\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:15","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:15","slug":"srecen-konec","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/srecen-konec\/","title":{"rendered":"Sre\u010den konec"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko njena mati v nepojasnjenih okoli\u0161\u010dinah zboli, se trinajstletna Eve preseli k o\u010detu in njegovim sorodnikom v obmorski Calais. Dru\u017eina Laurent ima v lasti donosno gradbeno podjetje in \u017eivi v razko\u0161ni vili s slu\u017eabniki. A pod ble\u0161\u010de\u010do fasado se skrivajo mra\u010dne skrivnosti, ki grozijo, da bodo vsak trenutek izbruhnile na dan. Medtem ko Eve vznemirja o\u010detova skrivna spletna afera, stari dru\u017einski patriarh Georges neutrudno i\u0161\u010de svoj \u00bbsre\u010dni konec\u00ab.<\/p>\n

Avstrijski mojster Michael Haneke (Ljubezen<\/strong>, Beli trak<\/strong>) se vra\u010da z mra\u010dno farso o slepoti in brezbri\u017enosti srednjega razreda.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm se je rodil iz nekak\u0161nega nezadovoljstva nad na\u0161im na\u010dinom \u017eivljenja, nad tem, kako ne vidimo dlje od svojega nosa. \/\u2026\/. Zdi se, da nam na zahodu ni mar, \u010de svet propade, samo da gre nam dobro. Tema filma je torej na\u0161a brezbri\u017enost do drugih. Za\u010dne se pri dru\u017eini \/\u2026\/, nadaljuje v poslovnem svetu in kon\u010da z brezbri\u017enostjo do tujcev. Vse to so razli\u010dni vidiki istega problema. Ta brezsr\u010dnost pa je pojav, zna\u010dilen za srednji razred. In danes smo vsi pripadniki srednjega razreda, vsi smo malome\u0161\u010dani. Tistega, kar smo neko\u010d imenovali ‘izobra\u017eeno me\u0161\u010danstvo’, danes ni ve\u010d. So le bogatej\u0161e in revnej\u0161e razli\u010dice me\u0161\u010danstva. \/\u2026\/ Film vidim kot farso. Gre za potencirano resni\u010dnost. Mislim namre\u010d, da si tema \u2013 usoda premo\u017ene evropske dru\u017eine \u2013 ne zaslu\u017ei resnega pristopa. Zgodbe o na\u0161ih malih strahovih in te\u017eavah so po mojem mnenju bolj kot za tragedijo primerne za farso. \/\u2026\/ Tragedija kot oblika je emigrirala v tretji svet. \/\u2026\/ Moj sloves se mi ne zdi upravi\u010den. Sam se nimam za nekak\u0161nega mra\u010dnega auteurja. Svoja dela vidim kot realisti\u010dna. Dru\u017ebi ho\u010dem pokazati zrcalo. \/\u2026\/ \u010ce ne bi imel upanja, ne bi snemal filmov. Oziroma bi snemal druga\u010dne filme. Delal bi mainstream solzavke, ob katerih bi ljudje pozabili na svoje te\u017eave, pozabili na resni\u010dnost. \/\u2026\/ Ampak mislim, da je \u0161e vedno vredno postavljati vpra\u0161anja.\u00ab
– Michael Haneke<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Michael Haneke se je rodil leta 1942 v M\u00fcnchnu, avstrijski igralki Beatrix von Degenschild ter nem\u0161kemu re\u017eiserju in igralcu Fritzu Hanekeju. Otro\u0161tvo je pre\u017eivel v spodnjeavstrijskem Wiener Neustadtu, kjer je tudi hodil na gimnazijo in leta 1962 opravil maturo. \u017de v srednje\u0161olskih letih so ga zanimali klasi\u010dna glasba (igral je klavir), filozofija (zlasti eksistencializem) in film (navdu\u0161evali so ga predvsem Fellini, Bergman, Antonioni, Bresson in novovalovci). Ker mu ni uspelo priti na igralsko \u0161olo in ker se mu tudi \u017eelja, da bi postal koncertni pianist, ni uresni\u010dila, je na dunajski univerzi vpisal \u0161tudij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni kon\u010dal. V \u0161tudijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. Med letoma 1967 in 1970 je delal kot urednik in dramaturg televizijskih iger pri S\u00fcdwestfunk Baden-Baden in napisal svoj prvi, vendar do danes \u0161e nerealiziran scenarij za film Wochenende<\/strong>. V Stadttheater Baden-Baden je na za\u010detku sedemdesetih let z dramo Cele dneve v kro\u0161njah dreves<\/em> Marguerite Duras debitiral kot gledali\u0161ki re\u017eiser, pozneje pa je na odre \u0161tevilnih uglednih gledali\u0161\u010d (v Berlinu, D\u00fcsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, M\u00fcnchnu, Stuttgartu in na Dunaju) postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih. Svoj prvi televizijski film je posnel pri dvaintridesetih letih, kinematografski prvenec pa petnajst let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvi\u010d pojavil leta 1984 (takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?<\/strong>), od premiere Sedmega kontinenta<\/strong> (Der siebente Kontinent) v Cannesu leta 1989 pa se redno uvr\u0161\u010da na programe najpomembnej\u0161ih filmskih festivalov po svetu in \u2013 prav tako redno \u2013 prejema nagrade. Kljub \u0161tevilnim uspehom \u0161e naprej zavra\u010da zvezdni\u0161tvo in bulvarsko razkrivanje osebnega \u017eivljenja ter ostaja izredno discipliniran in natan\u010den re\u017eiser (na snemanja se vedno pripravi s storyboardom); slovi tudi po odli\u010dnem vodenju igralcev \u2013 tako profesionalcev kot natur\u0161\u010dikov in otrok. Na prelomu dvajsetega stoletja se je za nekaj let preselil v Francijo, zdaj pa spet \u017eivi v Avstriji. Ob snemanju filmov se od leta 2002 posve\u010da tudi pou\u010devanju (je profesor za re\u017eijo na dunajski filmski akademiji), leta 2006 pa se je preizkusil tudi v operi (v Parizu je na oder postavil Mozartovega Don Juana<\/em>). Michael Haneke \u2013 do velikega preboja z U\u010diteljico klavirja<\/strong> (La pianiste, 2001) bolj ali manj zgolj v cinefilskih krogih znan in slavljen enfant terrible avstrijske kinematografije, danes pa tudi med \u0161ir\u0161im ob\u010dinstvom in mednarodno uveljavljen, s \u0161tevilnimi najuglednej\u0161imi priznanji odlikovan re\u017eiser in scenarist \u2013 je od leta 1974 do danes \/\u2026\/ ustvaril enega najtehtnej\u0161ih in najbolj dru\u017ebeno anga\u017eiranih opusov sodobnega \u010dasa, ki je tako v vsebinskem kot formalnem pogledu zelo celovit in avtorsko prepoznaven. (iz: Opus Michaela Hanekeja<\/em>, Anja Nagli\u010d, KINO!<\/em>)<\/p>\n

Haneke je dvakratni dobitnik canske zlate palme; leta 2009 jo je prejel za Beli trak<\/strong> (Das weisse Band – Eine deutsche Kindergeschichte), leta 2012 pa za Ljubezen<\/strong> (Amour). Slednja mu je prinesla tudi oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. V Cannesu sta bila nagrajena tudi njegova filma U\u010diteljica klavirja <\/strong>in Skrito<\/strong> (Cach\u00e9, 2005), prvi z veliko nagrado \u017eirije in drugi z nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo. Na slovenskih platnih smo si lahko ogledali \u0161e Bennyjev video<\/strong> (Benny’s Video, 1992), Sme\u0161ne igre <\/strong>(Funny Games, 1997) in Neznano kodo <\/strong>(Code inconnu: R\u00e9cit incomplet de divers voyages, 2000), leta 2009 pa so na LIFFu pripravili retrospektivo avtorjevih manj znanih filmov.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSre\u010den konec<\/strong> je satiri\u010dna no\u010dna mora o blaginji evropske visoke bur\u017eoazije: ostra, ble\u0161\u010de\u010da in neizprosna kot halogenska lu\u010d. Re\u017eiser seveda ostaja na svoji stari poti, a po njej stopa z enakim ustvarjalnim navdihom kot vedno. \/\u2026\/ satansko navdahnjena soap opera o dinastiji izgubljenih du\u0161. \/\u2026\/ \u010drna komedija \u010diste sociopatije.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMichael Haneke v slogu slikarskega mojstra postre\u017ee z bistvenim. To ni karikatura, pa\u010d pa diagnoza.\u00ab
– Dominique Widemann, L’Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n

\u00bbV Sre\u010dnem koncu<\/strong> \/\u2026\/ mojster ohrani svoj zna\u010dilni nadzor, hkrati pa znatno raz\u0161iri okvir prej\u0161njega filma. Ljubezen<\/strong> je bila var\u010dna v svoji ostri osredoto\u010denosti na tri like. Sre\u010den konec<\/strong>, njena mra\u010dno komi\u010dna razli\u010dica, raz\u0161iri zgodbo v kalejdoskopski portret dru\u017eine in dru\u017ebe v globoki krizi.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbMichael Haneke domiselno predela in posodobi ve\u010dno pomembne teme vseh svojih prej\u0161njih filmov v en sam jedrnat, ble\u0161\u010de\u010d in na trenutke prebrisano satiri\u010den dragulj. \/\u2026\/ Hanekejev mra\u010dni, cini\u010dni, a tiho so\u010dutni portret sodobnega \u017eivljenja, kot ga \u017eivijo samozadovoljni in premo\u017eni Evropejci, je ravno tako slogovno domiseln, moralno relevanten in psiholo\u0161ko izostren kot vedno, le da globoko prevzemajo\u010do dramo tokrat po\u017eivljajo osve\u017eujo\u010di trenutki absurdnega humorja. Pa begunci in reve\u017ei? Redko videni, ves \u010das prisotni \u2026 Izvrstno odigran in izjemno inteligenten film.\u00ab
– Geoff Andrew, Filmski festival v Londonu<\/p>\n

\u00bbZa satiro o bur\u017eujskih vrednotah, ki privilegij razume kot smrtonosno bolezen, katere simptomi vklju\u010dujejo zdolgo\u010dasenost, brezbri\u017enost, odtujenost, \u010dustveno otopelost, malenkostnost, morda celo sociopatijo, in na katero je mogo\u010de po\u0161teno odgovoriti le s samomorom ali evtanazijo, je film pravzaprav zelo sme\u0161en.\u00ab
– Jessica Kiang, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbSre\u010den konec<\/strong> lahko beremo \u2013 in hitro zavrnemo \u2013 kot nekak\u0161en album najve\u010djih uspe\u0161nic, na katerem se priro\u010dno zvrstijo vse Hanekejeve stare klasike, od sociopatskih najstnikov in po\u0161astno egocentri\u010dnih bur\u017eujskih star\u0161ev do razredne vojne, rasizma in evtanazije. Tak\u0161na ozna\u010ditev, \u010deprav ne napa\u010dna, prezre subtilni premik proti lahkotnej\u0161emu, a \u0161e zdale\u010d ne benignemu, resno-komi\u010dnemu tonu. \/\u2026\/ Po Ljubezni<\/strong> nisem bil prepri\u010dan, \u010de ho\u010dem sploh \u0161e kdaj videti kak\u0161en Hanekejev film, a skromni, vendar o\u010ditni premik, ki ga je re\u017eiser naredil s Sre\u010dnim koncem<\/strong>, se zdi kot skoraj nov za\u010detek.\u00ab
– Adam Nayman, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ petinsedemdesetletni Haneke dokazuje, da zna napetost \u0161e vedno ustvarjati bolj spretno kot ve\u010dina pol mlaj\u0161ih re\u017eiserjev grozljivk in da je pri komentiranju raz\u010dlove\u010dujo\u010de digitalne tehnologije \u0161e vedno bolj pronicljiv kot marsikateri zagnani dokumentarist.\u00ab
– Nicholas Barber, BBC<\/em><\/p>\n

\u00bbSre\u010den konec<\/strong> je megamiks Hanekejevih starih tem in njegovi sovra\u017eniki ga bodo zelo sovra\u017eili. A v re\u017eiserjevi srhljivi preciznosti in na\u010dinu, na katerega z vsakim bole\u010dim rezom postre\u017ee z novim presene\u010denjem, je nekaj neustavljivo privla\u010dnega. To je film o svetu, ki po\u010dasi drsi v brezno moralnega razkroja, a nekaj v njem nam daje misliti, da Haneke skrivoma verjame, da gre za svet, ki ga je vredno re\u0161iti.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbDirektor canskega festivala Thierry Fr\u00e9maux je na aprilski tiskovni konferenci Sre\u010den konec<\/strong> opisal kot samoreferen\u010dno delo. In ta ansambelski film res ponuja nekak\u0161en ven\u010dek re\u017eiserjevih najve\u010djih uspe\u0161nic \u2013 kola\u017e njegovih najljub\u0161ih motivov, tem in estetskih pristopov, ki se ne izogne niti neposrednemu samocitiranju. \/\u2026\/ Pa vendar je v Hanekejevi de\u017eeli nekaj novega: situacije so tako skrajne, da na trenutke delujejo skoraj absurdno, v\u010dasih pa se nam celo zazdi, da smo odkrili \u0161\u010depec \u010drnega humorja. K temu vtisu precej prispeva izjemni igralski dose\u017eek \u0161estinosemdesetletnega Trintignanta: \u017eivljenjska naveli\u010danost njegovega lika se pogosto zrcali v precizno podanih sardoni\u010dnih pripombah. Spet drugje postane film neobi\u010dajno razbrzdan: v enem najmo\u010dnej\u0161ih prizorov posku\u0161a Pierre v karaoke baru svoj obup pregnati z divjim plesom v ritmu Siine pop uspe\u0161nice Chandelier<\/em>.\u00ab
– Andrey Arnold, Die Presse<\/em><\/p>\n

\u00bbHanekejev Sre\u010den konec<\/strong> ne predstavlja ravno happy enda<\/em> za bogata\u0161ko, elitno dinastijo Laurent iz Calaisa, francoskega obmorskega mesta, v katerem je, kot vemo, polno beguncev (eks \u00bbD\u017eungla\u00ab), k ijih ne pustijo v Veliko Britanijo. Ekonomska neenakost je o\u010ditna, razredni prepad je globok in krut, toda Michael Haneke ne soo\u010di dinastije in beguncev, elite in ljudstva. Do stika ne pride. Tudi do revolta ne. Au contraire, ljudstvu – in beguncem – se dinastije sploh ni treba dotakniti, saj razpada kar sama. \/\u2026\/ Eva di\u0161i po Hanekejevem Belem traku<\/strong> \/\u2026\/, dinastija Laurent pa po dinastiji D’Ascoyne iz britanske komedije Pot do plemstva<\/strong>, toda s pomembno razliko: \u010dlane dinastije D’Ascoyne je bilo treba pobiti, medtem ko bi bilo treba Laurente le malce dregniti, pa bi padli, a levica – gibanje, vstajniki, 99% ipd. – nima niti toliko mo\u010di. Ni\u010d, neoliberalne elite komaj stojijo pokonci, a vladajo, ker je multituda brez mo\u010di, brez idej in brez volje.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina
<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avstrijski mojster Michael Haneke (Ljubezen, Beli trak) se vra\u010da z mra\u010dno farso o slepoti in brezbri\u017enosti srednjega razreda.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39847,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39846"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39847"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39846"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}