{"id":39809,"date":"2020-05-13T11:07:32","date_gmt":"2020-05-13T09:07:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/playing-men\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:33","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:33","slug":"playing-men","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/playing-men\/","title":{"rendered":"Playing Men"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Film <\/strong>nas odpelje na popotovanje skozi Slovenijo, Hrva\u0161ko, Italijo in Tur\u010dijo ter prikazuje mo\u0161ke vseh generacij, ki se dru\u017eijo, kot so se dru\u017eili \u017ee njihovi predniki \u2013 ob igrah. A med snemanjem re\u017eiser do\u017eivi globoko ustvarjalno krizo in kamero obrne proti sebi. Spomini na otro\u0161tvo in podobe iz nedokon\u010danega projekta se pome\u0161ajo v odo o absurdnosti geste.<\/p>\n

Dokumentarni esej o mo\u0161kih in igri, dobitnik vesne za najbolj\u0161i dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portoro\u017eu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV filmu Playing Men<\/strong> [sem se] ukvarjal z igro ali bolje \u2013 s svojo fascinacijo nad igro v naj\u0161ir\u0161em pomenu te besede. In z atmosfero, ustvarjeno med mo\u0161kimi, ki dolo\u010deno igro igrajo. Bolj kot pravila igre so me fascinirali ekspresivni obrazi igralcev, njihove roke, prsti, melodika kri\u010danja, ritem, tekmovalnost, skratka tisto skoraj mitolo\u0161ko, kar je onkraj pravil igre. \/\u2026\/ \u017de od vsega za\u010detka me je fascinirala tudi beseda igrati<\/em> in vsi konteksti, v katerih jo lahko uporabljamo. Se pravi: da se nekdo igra, ali pa igra vlogo v gledali\u0161\u010du ali na filmu, ali da igra glasbeni in\u0161trument, ali da se kdo le igra s kom, da ne misli povsem zares \u2026 Vse skupaj je tako predstavljalo moje izhodi\u0161\u010de za film: mo\u0161ki, ki se igrajo, in hkrati mo\u0161ki, ki igrajo vloge mo\u0161kih.\u00ab
– Matja\u017e Ivani\u0161in<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Matja\u017e Ivani\u0161in, rojen leta 1981 v Mariboru, je diplomiral iz filmske in televizijske re\u017eije na ljubljanski AGRFT. Njegov dokumentarni film Karpopotnik<\/strong> je bil leta 2013 v Portoro\u017eu nagrajen z vesno za najbolj\u0161i scenarij, mednarodno premiero pa je do\u017eivel na festivalu v Rotterdamu. V Kinodvoru smo si lahko ogledali tudi re\u017eiserjev srednjemetra\u017eec Hi\u0161ke <\/strong>(2014, v sore\u017eiji z Darkom Sinkom) in celove\u010derni dokumentarni film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba<\/strong>. Slednji je Ivani\u0161inu in sore\u017eiserju Rajku Grli\u0107u prinesel vesno za posebne dose\u017eke na lanskem Festivalu Slovenskega filma.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTa duhoviti in scela nepredvidljivi film, ki z lucidno avtoironijo pogleda na umetni\u0161ko ustvarjanje in njegov smisel, je gotovo eden izmed biserov [lanskega] leta. \/\u2026\/ Gre za enega najizvirnej\u0161ih avtorjev sodobnega slovenskega filma.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbPlaying Men<\/strong> je neke vrste tatijevski Playtime<\/strong>, le da ne odkriva sme\u0161nih podrobnosti hipermodernega in tehniziranega sveta, marve\u010d se prej v lu\u010di tega high tech sveta \u010dudi temu, kaj je v njem \u0161e preostalo od starega, ‘arhai\u010dno’ \u010dlove\u0161kega. Za tatijevski dotik blage navzo\u010dnosti poskrbi tudi sam re\u017eiser s svojimi trenutki ‘ustvarjalne krize’, porojenimi iz resnega problema, kje in kako \u0161e najti nekaj tako ‘bizarno \u010dlove\u0161kega’.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbPlaying Men<\/strong> s svojo dinami\u010dno zgradbo in presenetljivo delitvijo na dva dela, dru\u017ebenega in osebnega, ter s kulturnimi referencami, ki segajo od lokalnih do globalnih, raziskuje izraze in konotacije mo\u0161kosti \/\u2026\/. Film je me\u0161anica razli\u010dnih dokumentarnih oblik, ki gledalca \/\u2026\/ ves \u010das presene\u010da, spravlja v smeh, pa tudi vabi k razmisleku.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbKo na koncu re\u017eiser in amaterski tenisa\u010d zapojeta My Rifle, My Pony and Me<\/em>, pesem iz filma Rio Bravo<\/strong>, imamo ob\u010dutek, da smo kon\u010dno razumeli pomen vseh digresij. Zdi se, da nam ta film brez \u017eensk pravzaprav sporo\u010da le eno: da bodo mo\u0161ki vedno ostali nepobolj\u0161ljivi majhni fantki, ki pogre\u0161ajo razposajene radosti svojega igri\u0161\u010da.\u00ab
– Marcos Uzal, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbNenavadna in izvirna elaboracija krhkega koncepta ‘mo\u010dnega spola’.\u00ab
– Beatrice Fiorentino, Il Piccolo<\/em><\/p>\n

\u00bbV \u010dasu, ko so se mo\u0161ki po vsem svetu zna\u0161li v navzkri\u017enem ognju, ta neubranljivi film poskrbi za sapico sve\u017eega vetra. Govori o igrah, o lepoti iger in o mo\u0161kih, ki te igre igrajo. Opazujemo jih, kako se jih lotevajo z me\u0161anico smrtne resnosti in lahkotnega u\u017eitka nekje ob mediteranskem morju \/\u2026\/. V \u010dasu, ki je na\u0161 ali pa tudi ne. Rokoborba, kotaljenje sira po va\u0161kih ulicah in bliskovito recitiranje pravih \u0161tevil so skrajno pomembne dejavnosti. Re\u017eiser Matja\u017e Ivani\u0161in, veliki up Slovenije, vse to snema z resnostjo in lahkotnostjo \u2013 dokler ne tr\u010di ob ustvarjalno blokado. Rekonstrukcija \u0161portnega dogodka iz nedavne zgodovine, osupljive zmage Hrvata Gorana Ivani\u0161evi\u0107a v Wimbledonu leta 2001, spravi njegov projekt spet v tek. To je na\u010din, kako je treba igrati, zmagati in slaviti.\u00ab\u00a0
– Mednarodni filmski festival v Rotterdamu<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eden najbolj sve\u017eih in domiselnih filmov, kar sem jih videl v zadnjem desetletju.\u00ab
– Janez Burger<\/p>\n

\u00bbFilm, ki ga gledamo ne bo dokumentarec z akademsko distanco \u2013 nasprotno, re\u017eiser kamero obrne vase in namesto prikazovanja iger sam zavzame pristop, ki ga krasita ironija in samoironija. Zato film \/…\/ govori predvsem o tem, kako naj se avtor ne jemlje preve\u010d resno, \u010de ho\u010de ohraniti temeljno \u010dlove\u0161ko lastnost \u2013 igrivost.\u00ab
– Urban Tarman, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbVse to, kar vidimo (od jokavega opevanja \u0161portnih herojev in ‘kantunskega’ mo\u017eevanja do rokoborbe in more), so kakopak mo\u0161ki rituali, ali natan\u010dneje \u2013 rituali, ki ustvarjajo mo\u0161kega, rituali, ki kreirajo mo\u0161kega, rituali, ki proizvajajo mo\u0161kega. Oliver Stone nas je v Vodu smrti (1986) opozoril, da mo\u0161kega ne rodi \u017eenska, temve\u010d mo\u0161ki (Charlie Sheen, alias Chris Taylor, pravi, da se po\u010duti ‘kot otrok, ki sta ga rodila dva mo\u0161ka’), Ivani\u0161in, bolj arheolog kot etnolog, pa to, kako nastane mo\u0161ki, prelevi v pravi koledarski pr\u00e9cis, ne da bi se vojne \u2013 tega ultimativnega rituala rojevanja mo\u0161kega \u2013 sploh dotaknil. In glede na to, kako nastane mo\u0161ki, je presenetljivo, da je na tem svetu toliko homofobije.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb[Ivani\u0161in] prav z vsakim svojim delom vedno znova dokazuje, da je tudi v tistem, kar nam je lahko \u0161e tako znano in blizu, vedno mo\u010d odkriti tudi nekaj novega in druga\u010dnega. Da je tudi \u017ee ne\u0161tetokrat videno \u0161e vedno mo\u010d videti na novo. In da ima lahko vse in vsakdo, pa naj je na pogled videti \u0161e tako trdno in hladno, v sebi krvave\u010de in toplo srce. \/…\/ Tako tudi pri njegovem najnovej\u0161em delu, dokumentarnem etno antropolo\u0161kem eseju Playing Men<\/strong>, v katerem se posveti mo\u0161kim igram, oziroma mo\u0161kim ki se igrajo, nisem pri\u010dakoval ni\u010d drugega kot nov, po svoje tudi globoko subverziven pogled na ta dru\u017ebeni stereotip. Ivani\u0161in pa je znova izpolnil moja pri\u010dakovanja, me pri tem navdu\u0161il in celo ganil. \/…\/ Po presenetljivem obratu, ko v delo vstopi tudi sama avtor in reflektira svoje po\u010detje, pa nam ponudi monolog znanega igralca, ki razkrije pravo ozadje mo\u0161kega navdu\u0161enja nad igro. Ob\u010dutek, da je zmagovalec zmagal tudi za nas. Ob\u010dutek, ki ga dobi tudi gledalec tega dela, a se glasi malce druga\u010de. Da je Ivani\u0161in gledal tudi za nas.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dokumentarni esej o mo\u0161kih in igri, dobitnik vesne za najbolj\u0161i dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portoro\u017eu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":41817,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39809"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41817"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39809"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}