zgodba
<\/b>Na ve\u010der zadnje predstave mladi Japonec v mo\u010dnem nalivu prite\u010de v kino. Dvorana je skoraj prazna. Hroma biljeterka in operater sta dan za dnem delala v istem kinu, a se nista nikoli uspela zbli\u017eati. Ve\u010der pred zaprtjem se biljeterka odlo\u010di obiskati projekcijsko kabino, vendar operaterja ni tam. Za\u010dne ga iskati po hodnikih. V dvorani se predvaja klasika King Huja Dragon Inn<\/b>. V avditoriju sedita starej\u0161a gospoda, ki sta zelo podobna igralcema v filmu. Z o\u010dmi, polnimi solz, gledata film.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbDragon Inn<\/b> sem gledal, ko sem bil star enajst let. Bil je orja\u0161ki hit, ki je podrl vse rekorde gledanosti. In bil je tudi najbolj impresiven med stotinami filmov o borilnih ve\u0161\u010dinah, ki sem jih gledal kot otrok. Ob zvoku flavte v filmu sem prvi\u010d za\u010dutil prostranost in osamljenost sveta potujo\u010dih bojevnikov. V ostalih tovrstnih filmih liki letijo po zraku, preskakujejo strehe in hodijo po zidovih. Samo King Hu pusti svojim me\u010devalcem, da hodijo sami po divjih, samotnih pokrajinah … Nekateri pravijo, da si je King Hu izbral te\u017eavno in osamljeno pot v svet filma, a prav zaradi tega so njegovi filmi tako nepozabni. \/\u2026\/
Nih\u010de ne more pripeljati nazaj preteklosti; ne obdobja ne svoje mladosti. In nih\u010de ne more prepre\u010diti ru\u0161enja starega kina. Svet se premika hitro. Danes se ljudje zadovoljijo z gledanjem DVD-jev doma ali s surfanjem po virtualnem svetu interneta. Toda ali se spominjate poznih no\u010dnih kinopredstav, kjer je tiso\u010d ljudi sedelo skupaj, se skupaj smejalo in skupaj jokalo, kjer je srce ganil celo najne\u017enej\u0161i vzdih …
Kino Fu-Ho, ki sem ga snemal, je menda \u2013 po upadu njegove popularnosti in preden so ga zaprli \u2013 redno obiskovalo nekaj ljudi iz gejevske skupnosti. To se mi zdi zelo ganljivo. \u010ceprav je propadel in izgubil svoj sijaj in \u010deprav so ljudje nanj pozabili, je nadaljeval dolgo popotovanje, \u0161e naprej sprejemal dru\u017ebene obstrance, starce, osamljene duhove in du\u0161e … Vse do danes, ko ga bodo poru\u0161ili in bo izginil … To je tisto, kar ho\u010dem prikazati.\u00ab
\u2013 Tsai Ming-liang<\/p>\n
\u00bbVedno sem si \u017eelel, da bi moji filmi prina\u0161ali umirjenost, umirjene ob\u010dutke in \u010dustva. Moji liki vedno po ne\u010dem stremijo, i\u0161\u010dejo ta ob\u010dutek varnosti, gotovosti. Kar ne presene\u010da, saj se v svojih delih osredoto\u010dam na razvijajo\u010de se razmerje med modernizacijo urbanih sredi\u0161\u010d in \u010dlovekom kot posameznikom, i\u0161\u010dem mesto \u010dloveka v spremenjenih okoli\u0161\u010dinah, v spremenjenem svetu, ki se ne zdi ve\u010d njegov. A to je pravzaprav globalni problem. Kaj je namre\u010d \u010dlovek, \u010de nanj ne gledamo iz perspektive dru\u017ebe, \u010de nanj ne gledamo kot na primarno dru\u017ebeno bitje? V vseh svojih filmih si na neki na\u010din zastavljam taka in podobna vpra\u0161anja, a odgovorov \u0161e vedno nisem na\u0161el.\u00ab
\u2013 Tsai Ming-liang v pogovoru z Denisom Vali\u010dem za revijo Ekran<\/i><\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbNepozaben film o na\u010dinu obiskovanja kinematografov, ki izginja po vsem svetu.\u00ab
\u2013 utemeljitev nagrade FIPRESCI v Benetkah leta 2003<\/p>\n
\u00bbNa\u0161ega prijatelja, \u010de smem tako re\u010di, Tsai Ming-lianga, je slovensko ob\u010dinstvo od vsega za\u010detka sprejelo s presenetljivo pozornostjo in o\u010ditno za\u010dutilo spo\u0161tovanje do umetni\u0161kega poguma njegovega opusa, v katerem z brezkompromisno trpkostjo in trpnostjo spremlja temeljno osamljenost tajvanskega \u010dloveka.
Toda Zbogom, Dragon Inn<\/b> je celo za Tsaija posebej pogumno avtorsko dejanje, ki se je odlepilo od realnosti in kavzalnosti pripovedi ter iz mikrokozmosa zapu\u0161\u010denega kina ob njegovi zadnji filmski predstavi sestavilo metaforo osamljenosti, \u010disto in vseobse\u017eno, ki govori o svetu podobno nepopustljivo in prizadeto ter isto\u010dasno odmaknjeno, spravljena v neko ve\u010dnost, kot besedna umetnost Samuela Becketta. Neimenljivi obiskovalci zapu\u0161\u010dajo zadnjo teko\u010do iluzijo in tavajo po blodnjaku kina, kakor bi vendarle sku\u0161ali poiskati tisto najbolj nemogo\u010de, stik z drugim. Pravzaprav se oni ne poslavljajo od kina, kino se poslavlja od njih \u2013 in nazadnje zajo\u010de.\u00ab
\u2013 Vlado \u0160kafar, katalog festivala Kino Otok<\/p>\n
\u00bbV propadajo\u010dem kinu v Tajpeju prikazujejo klasiko filmov borilnih ve\u0161\u010din Dragon Inn<\/b>, film King Huja iz leta 1967. Celo de\u017e, ki lije zunaj, ne pritegne ob\u010dinstva, in nekatere med tistimi, ki so pri\u0161li, bolj kakor film zanima mo\u017enost, da bi sre\u010dali neznanca v temi. Kakorkoli \u017ee, kino umira. V stropu so celo luknje, skozi katere pada de\u017e. V kinu delata le dva, blagajni\u010darka in kinooperater. Ona ima hromo nogo in je zaljubljena v kinooperaterja. On vztrajno izginja, kadar ga ona i\u0161\u010de. Oh, in v kinu stra\u0161i. Dva mo\u0161ka v dvorani sta sumljivo podobna Shih Chunu in Miao Tienu, glavnima igralcema iz filma Dragon Inn<\/b>. Japonskemu fantu, ki sede zraven enega od njiju \/\u2026\/ se zdi podobnost prav grozljiva \u2026
Tsai Ming-liang je ustvaril svojo morda najbriljantnej\u0161o metaforo: \u017ealostinko za smrt \u010dustev, oblikovano kot poslovilni govor celotnemu obdobju kitajske kinematografije in kot osmrtnica obiskovanju kina na splo\u0161no. Ni treba posebej poudarjati, da je film kruto in trpko sme\u0161en.\u00ab
\u2013 Tony Rayns<\/p>\n
\u00bbZbogom, Dragon Inn<\/b> je zame najlep\u0161i izmed filmov, ki govorijo o izku\u0161nji gledanja, o ob\u010dutku sedenja v kinodvorani, v \u010dudoviti, votli temi, ki nas ovije vase, o ob\u010dutku sedenja pred svetlobo, ki lije s platna, stapljanja z liki na platnu, z njihovimi gibi, hrepenenji, zaupanjem, \u017ealostjo, obvladovanjem sveta, izgubljenostjo v svetu.
O vzgibu, da bi segli v temo in se dotaknili tujcev okrog nas, o prelepi \u017ealosti gledanja filmov v letu 2003, sedenju v skoraj prazni dvorani in zavedanju, da gre za dejavnost, ki bo prej ali slej izginila. Z vsakim novim filmom se Tsai Ming-liang potopi globlje in globlje v poeti\u010dno realnost, ki se nam ka\u017ee zgolj v utrinkih, v razpoke, koti\u010dke in \u0161pranje \u017eivljenja.\u00ab
\u2013 Kent Jones, Film Comment<\/i><\/p>\n
\u00bbZbogom, Dragon Inn<\/b> ima metafizi\u010dni vidik: ali so prikazni na platnu ali med ob\u010dinstvom? Je film spiritualna ali materialna re\u010d? Ali kinooperater zares obstaja? Film se kon\u010da, bolj ali manj, z mo\u0161kim v projekcijski sobi, ki previja film Dragon Inn<\/b>. Duhovita insajderska \u0161ala \u2013 operater je Tsaijev aksiomski protagonist in njegov alter ego, Lee Kang-sheng. Ta je glavna gonilna sila filma in zgodba konec koncev pripada njemu.\u00ab
\u2013 J. Hoberman, The Village Voice<\/i><\/p>\n
\u00bbRazstave abstraktne umetnosti se ne bi nih\u010de lotil s prito\u017eevanjem nad pomanjkanjem vsebine: od tega prefinjenega filma ne boste odnesli veliko, \u010de se boste spra\u0161evali, zakaj se v njem ni\u010d ne zgodi. Zrahljajte svoja pri\u010dakovanja o tem, kako hitro naj bi se zgodba razvijala (ali je zgodba pravzaprav sploh potrebna?), in morda boste za\u010dutili, kako va\u0161a domi\u0161ljija sega globoko v tihe, odprte prostore filma Zbogom, Dragon Inn<\/b>. In tam boste na\u0161li same sebe, v dejanju gledanja filma <\/i>\u2013 in morda simpati\u010dno osebo, ki vas opazuje z druge strani vrste.\u00ab
\u2013 Nathan Lee, The New York Times<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Preteklost, sedanjost in prihodnost se prepletajo v nostalgi\u010dnem poklonu in poslednjem pozdravu nepreklicno odhajajo\u010demu obdobju. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":397664,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/397659"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/397664"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=397659"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}