zgodba
<\/b>\u00bbO liku sem razmi\u0161ljala kot o zlomljeni, razsuti osebi, ki ji iz mo\u017eganov uhajajo ti drugi ljudje.\u00ab
<\/i>\u2013 Laura Dern<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbNekega dne sem bil na ulici in tam je bila Laura Dern. Rekla je: \u2018David! Tvoja soseda sem!\u2019 <\/i>Dolgo \u010dasa se \u017ee nisva videla \/…\/ in oba hkrati sva rekla: \u2018Nekaj morava skupaj narediti!\u2019 <\/i>\/\u2026\/ Potreboval sem pribli\u017eno dva tedna, da sem zanjo napisal prizor, ki je nazadnje postal za\u010detek Notranjih zadev<\/b>. Takrat sem mislil, da gre samo za eksperiment in da iz vsega skupaj mogo\u010de ne bo ni\u010d, <\/i>ampak <\/i>potem je <\/i>Laura govorila s svojim agentom, ki je bil v tistem \u010dasu Fred Specktor iz agencije CAA. Rekel je: \u2018Pa naj posname, \u010de ho\u010de. Koliko ji pla\u010da\u0161?\u2019<\/i> Odvrnil sem: Recimo sto dolarjev.\u2019 <\/i>On pa je rekel: \u2018Okej, David, tisti \u010dek za deset dolarjev si bom z buciko pripel na steno.\u2019<\/i>
Prizor z Lauro smo posneli kmalu po tistem, ko sem ga napisal. Moj slikarski atelje smo spremenili v majhen filmski studio in za\u010deli snemati neke prijetne zimske no\u010di. Vse je bilo zelo tiho. Laura je za\u010dela govoriti in ustavili smo se samo dvakrat, enkrat zaradi letala in enkrat, da smo zamenjali kaseto, a ti prekinitvi nista zmotili vzdu\u0161ja. Razen tega je vse teklo zelo gladko \u2013 in to so bili petin\u0161tiridesetminutni posnetki! Laura je zelo pametna in mislim, da ni potrebovala veliko \u010dasa, da se je nau\u010dila besedilo. Izpustila ni skoraj ni\u010desar. Ko sem si posnetke kasneje ogledal na velikem platnu v studiu, sem pomislil: ja, tale stvar lahko stoji sama zase, a nakazuje tudi nekaj veliko ve\u010djega; ta prizor je klju\u010d do vsega.
Kasneje sem dobil \u0161e eno idejo, a nisem vedel, da je povezana z Laurinim prizorom. Ampak bila mi je v\u0161e\u010d, zato sem jo posnel. Potem mi je pri\u0161lo na misel \u0161e nekaj, a ni bilo povezano z nobeno od prej\u0161njih dveh stvari, ki sem jih posnel. Nato sem dobil \u0161e \u010detrto idejo, ki pa je vse prej\u0161nje zdru\u017eila, in tako se je za\u010delo. \/\u2026\/
Ko sem dobil to povezovalno idejo, je Canal Plus vlo\u017eil denar. Ne vem, koliko so vlo\u017eili. Z majhnim prora\u010dunom lahko naredim veliko; ne ravno z neznatnim, ampak z razumnim. Tisti projekti za sto milijonov dolarjev so \u010disto nori \u2026
Film sem posnel s kamero Sony PD150. Z njo sem za\u010del snemati, in ko so stvari stekle, nisem \u017eelel spreminjati videza filma. Res sem imel rad tisti svoj Sony PD150. Kakovost ni najbolj\u0161a, ampak v tej teksturi Notranje zadeve<\/b> \u017eivijo. Mislim, da nikoli ve\u010d ne bom snemal na film. To pa ne pomeni, da ga ne maram. Celuloid je kot analogno pri zvoku. Naj bo digitalna tehnologija \u0161e tako dobra, se mi zdi krhka v primerjavi z analogno, ki je robustna, \u010dista in ima nekak\u0161no mehko mo\u010d. To je kot razlika med oljno in akrilno barvo. Oljna je te\u017eja, in jaz vedno raje izberem te\u017ejo, ampak so stvari, ki jih lahko naredi\u0161 samo z akrilno, z oljno pa ne. \/…\/
Notranje zadeve<\/b> so na premieri v Benetkah dobro sprejeli. Pono\u010di po projekciji smo bili na ladji in spomnim se, da sem se po\u010dutil zelo olaj\u0161anega. Laura Dern je sedela zraven Catherine Deneuve in ta je rekla, da ji je bil film zelo v\u0161e\u010d, kar me je razveselilo. Ko smo se vrnili v ZDA, smo obiskali razli\u010dna mesta in se s kinematografi sami dogovarjali za projekcije. Poiskal sem glasbenika, ki je na za\u010detku nekaj zaigral, potem sem prebral pesem, nato pa se je film za\u010del. Ampak prinesel ni \u010disto nobenega dobi\u010dka. Triurni film, ki ga skoraj nih\u010de ni razumel? Popolna polomija. Ljudje so bili ve\u010dinoma zbegani, dolgo\u010dasili so se in niso pokazali nobenega zanimanja. Mislim, da ga zdaj na novo odkrivajo, na enak na\u010din kot Twin Peaks \u2013 Ogenj hodi z menoj <\/b>(Twin Peaks: Fire Walk with Me), samo bolj po\u010dasi. Ampak meni je film zelo pri srcu in zares sem u\u017eival pri njegovem ustvarjanju. Nedavno sem si ga po dolgem \u010dasu znova ogledal in moram re\u010di, da mi je bil v\u0161e\u010d. Je globok na zanimive na\u010dine, dotakne se razli\u010dnih tem in ima razli\u010dne teksture, ki se med seboj povezujejo. V film vstopi\u0161 na enem mestu in iz njega izstopi\u0161 na drugem. Ampak zdel se mi je kratek.\u00ab
<\/i>\u2013 David Lynch, Room to Dream<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm smo ustvarjali tri leta in to je bila moja najbolj\u0161a igralska izku\u0161nja. David je najpogumnej\u0161i umetnik, kar sem jih kdaj poznala, poleg tega ima druga\u010dne cilje od drugih umetnikov. Na za\u010detku projekta mi je rekel: \u2018Uporabiti ho\u010dem kar najbolj preprosto kamero in narediti nekaj, kar bi lahko s svojim kamkorderjem naredil katerikoli sedemnajstletnik, ki sedi v Phoenixu s svojimi starimi star\u0161i.<\/i> Zakaj ne bi enostavno zgrabil kamere in ugotovil, kako bi to izgledalo? Kaj je digitalna tehnologija? Kako jo lahko nadgradimo? Kako lahko zdru\u017eimo te nove in stare tehnologije?\u2019 <\/i>No, temu jaz pravim filmsko ustvarjanje. \u010ce te zanima samo rezultat, ne more\u0161 eksperimentirati, \u010de pa \u017eeli\u0161 na novo definirati umetnost, lahko stori\u0161 karkoli. Davidovo darilo igralcem je, da jih porine v praznino, kjer ni pravil. \/…\/ <\/i>Najbolj navdu\u0161eni nad filmom so bili drugi igralci in re\u017eiserji. Ko sem z Jonathanom Demmejem snemala Rachel se poro\u010di<\/b> (Rachel Getting Married), je zelo rad poslu\u0161al zgodbe o nastajanju Notranjih zadev<\/b>. In celo Spielberg mi je povedal, da ga film \u0161e vedno preganja. Spomnim se tudi, kako je Philip Seymour Hoffman pripovedoval, zakaj se mu je zdel tako stra\u0161ljiv, ob katerih prizorih se je po\u010dutil nelagodno in kako si je prizadeval, da bi ga razumel \u2013 poslu\u0161ati ga, ko je govoril o Notranjih zadevah<\/b>, je bilo \u010dudovito.\u00ab
<\/i>\u2013 Laura Dern, Room to Dream<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko za\u010dne igralka prevzemati osebnost svojega lika v filmu, njen svet postane podoben no\u010dni mori … Lynchev deseti celove\u010derec in zadnji, ki so ga distribuirali v kinematografih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":397663,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/397658"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/397663"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=397658"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}