\u00bbMoje izhodi\u0161\u010de je bilo predvsem konceptualno. \u017delel sem povedati zgodbo o Tajpeju. Imel pa sem tudi \u010disto oseben motiv: veliko ljudi me sku\u0161a ozna\u010diti za pripadnika celinske Kitajske, tujca, nekak\u0161nega nasprotnika Tajvana. Toda sam se imam za prebivalca Tajpeja \u2013 nisem proti Tajvanu, sem za Tajpej. Vklju\u010diti sem \u017eelel vse vidike mesta, zato sem se res poglobil v zgodbo. Glavna lika predstavljata preteklost in prihodnost Tajpeja, film pa govori o prehodu iz ene v drugo. Na platno sem sku\u0161al prenesti dovolj kontroverznih vpra\u0161anj, da bi se gledalci po ogledu filma za\u010deli spra\u0161evati o lastnih \u017eivljenjih.\u00ab
\u2013 Edward Yang<\/p>\n
\u00bbDa bi spoznali, kako zelo grenko tableto nam je Edward Yang postregel s filmom Zgodba iz Tajpeja<\/b>, je dobro razumeti sarkazem, skrit v kitajskem naslovu filma. Naslov Qing mei zhu ma<\/i>, povzet po pesmi Li Baia, mojstra iz \u010dasa dinastije Tang Li, dobesedno pomeni Zelena sliva, bambusov konj \u2013 <\/i>besedna zveza, ki \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo tako kot mnogi klasi\u010dni idiomi v tem jeziku povzame v niz vizualnih simbolov, ki ga je mogo\u010de do\u017eiveti v mislih. Izku\u0161nja, opisana tu, je kizmet: ve\u010dna ljubezen, ki se razvije iz brezskrbnih otro\u0161kih iger in ohrani nedol\u017enost tudi, ko se dru\u017eabnika starata. Ob pogledu na te besede na reklamnem panoju leta 1985, ko je bil film predvajan, je povpre\u010den tajvanski gledalec najverjetneje pri\u010dakoval melodramo, v kateri je komercialni kitajski film blestel \u017ee desetletja \u2013 ali pa vsaj nekaj v skladu s priljubljenimi sentimentalnimi baladami glavne igralke (in Yangove prve \u017eene) Tsai Chin. Toda namesto pastoralne, zimzelene romance, ki jo v svojih vrsticah pri\u010dara Li Bai, dobimo hlad urbanega brezupa. \/…\/ Zgodbo iz Tajpeja<\/b> tako kot bolj cenjeni mojstrovini, ki ju je Yang ustvaril pozneje v svoji karieri, Svetal poletni dan<\/b> (Guling jie shaonian sharen shijian, 1991) in En, dva<\/b> (Yi yi, 2000), preveva re\u017eiserjeva nuja, da bi vso dru\u017ebo orisal skozi tesno povezana nasprotja med spoloma, razredi, generacijami in kulturnimi prepri\u010danji, ki grozijo, da jo bodo raztrgali na ko\u0161\u010dke. Toda medtem ko se Yangova poznej\u0161a dela pona\u0161ajo z zapleteno zgodbo in skupinsko igro, zaradi katerih je avtor zaslovel kot romaneskni re\u017eiser (to ga \u0161e dodatno lo\u010di od bolj impresionisti\u010dno naravnanega Houja), pa je Zgodba iz Tajpeja<\/b> izpraznjena in skorajda brez zraka \u2013 lastnosti, zaradi katerih postane portret dveh razpadajo\u010dih \u017eivljenj \u0161e toliko bolj neizprosen. Osrednje napetosti tako kot v skoraj vseh Yangovih delih izhajajo iz tistega, \u010desar ljubimci, prijatelji in dru\u017einski \u010dlani drug o drugem ne vedo \u2013 in tudi ne \u017eelijo vedeti. Bolj ko opazujemo Tsai Chin in Lunga v njunih skupnih zasebnih trenutkih, bolj osupla in v zadregi se zdita, da sta kljub dejstvu, da se poznata \u017ee od \u0161olskih dni, toliko let pre\u017eivela v odnosu, ki si zdaj komajda zaslu\u017ei to ime.\u00ab
\u2013 Andrew Chan, Criterion<\/i><\/p>\n
\u00bbMojstrovina Edwarda Yanga iz leta 1985, prelomnica v zgodovini tajvanske kinematografije, nakazuje grobo vzporednico z Velikim planom<\/b> (Namay-e nazdik) <\/b>Abbasa Kiarostamija in njegovo povezavo z iransko kinematografijo; medtem ko v Kiarostamijevem filmu nastopi Mohsen Makhmalbaf, glavno vlogo v Yangovem odigra drugi klju\u010dni tajvanski re\u017eiser Hou Hsiao-hsien. Hou, ki je sodeloval tudi pri scenariju, igra odtujenega poslovne\u017ea \/\u2026\/, \u010digar razmerje z dekletom (igra jo pop zvezdnica Tsai Chin) se za\u010dne krhati, ko ona izgubi slu\u017ebo v ra\u010dunalni\u0161kem podjetju. Toda tegobe para so le del vsepre\u017eemajo\u010dega ob\u010dutka zmedenosti in obupa, ki v obdobju gospodarskega razcveta prizadene tri generacije prebivalcev Tajpeja. Yangovo mojstrstvo, s katerim na ozadju ble\u0161\u010de\u010de urbane pokrajine preplete vse like in podzgodbe, napoveduje glavne teme njegovih poznej\u0161ih del. Nujen ogled.\u00ab
\u2013 Jonathan Rosenbaum<\/p>\n
\u00bbYangov filmski jezik zaradi poudarka na urbanem spominja na modernisti\u010dno estetiko, povezano z evropskim umetni\u0161kim filmom. Kritiki v razpravah o njegovem delu pogosto omenjajo Antonionija, kar Yang sovra\u017ei. Prosto gibanje kamere, dolgi kadri, nelinearna pripoved, ve\u010dplastne diegeze, snemanje na terenu in elipti\u010dna monta\u017ea so zna\u010dilnosti Yangovih tehnik. Pomembni elementi njegovih filmov so tudi spretna uporaba modernisti\u010dnih tropov, predirno opazovanje tajvanskega visoko tehnolo\u0161kega, kapitalisti\u010dnega, odtujenega mestnega \u017eivljenja in retrospektivni pogledi na velike dru\u017ebene spremembe na otoku.\u00ab
\u2013 Peggy Chiao, Novi novi tajvanski film, katalog retrospektive Kinoteke (prevod: Borut Cajnko)<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film Edwarda Yanga (En, dva) prikazuje vse ve\u010djo odtujenost med malodu\u0161nim Lungom, neko\u010d uspe\u0161nim igralcem bejzbola, zdaj vodjo dru\u017einskega tekstilnega podjetja, in njegovo otro\u0161ko ljubeznijo Chin, ki je postala ambiciozna poslovna \u017eenska. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":397662,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/397653"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/397662"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=397653"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}