zgodba
<\/b>Izgnani pisatelj Munir, ki ga mu\u010dijo ob\u010dutki tesnobe ter preganjajo skrivnostne, mra\u010dne sanje, odpotuje na oddaljeni otok v Severnem morju, da bi razmislil o skrajnem dejanju. Po nekaj dneh na otoku mu veli\u010dastna mo\u010d narave in preproste geste redkobesednih doma\u010dinov po\u010dasi vrnejo voljo do \u017eivljenja …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbFilm <\/b>se je za\u010del kot razmislek o izgnanstvu, o tihih prostorih, ki jih ustvarja v nas in okoli nas. \u017delel sem raziskati, kaj se zgodi, ko znano izgine, ko ob\u010dutek doma, pripadnosti zbledi in se moramo znajti v ti\u0161ini, ki sledi. Med raziskovanjem za film sem naletel na oto\u010dje Halligen in pojav \u2018Land Unter\u2018, ko morje preplavi kopno in ga kasneje ponovno razkrije. To ni bila le kulisa, ampak popolna metafora za ritem zgodbe: potop, izguba, vrnitev. Kar izgine, ni izgubljeno za vedno, toda ne vrne se nespremenjeno. <\/b>Ta ideja je postala klju\u010dna. Osredoto\u010dil sem se na neizre\u010deno, raziskujo\u010d tihe prostore, ki jih za seboj pusti izgnanstvo. Tudi ko se \u010dlovek vrne, ob\u010dutek odtujenosti ostane ter spremeni njegov pogled na tisto, za kar je mislil, da pozna. \u017delel sem razmisliti o tej odtujenosti; ne zato, da bi problem sku\u0161al re\u0161evati, ampak da bi si zamislil, kaj vse lahko odpre.
<\/b>Vedno me je zanimala napetost med osamljenostjo in povezanostjo; na\u010din, kako ljudje poi\u0161\u010dejo drug drugega, kadar se po\u010dutijo izkoreninjeni. Jona<\/b> ni film velikih izjav, ampak film \u0161epeta. Razvija se v majhnih, komaj opaznih trenutkih ter poka\u017ee, kako lahko pogled, gesta ali tiho dejanje dobrote v sebi skrivajo nekaj veliko ve\u010djega. Ritem sem oblikoval tako, da odra\u017ea izku\u0161njo izgnanstva: cikli in vrnitve, gibanje v krogih namesto naprej. Zdelo se mi je logi\u010dno, da sem ostal tam, v tisti negotovosti, opazujo\u010d majhne, skoraj neopazne spremembe. Prostore med besedami, med svetlobo in senco, preveva tiho hrepenenje, nekaj neizre\u010denega, a zelo \u017eivega. \u010ceprav odtujenost spreminja tako na\u0161e razumevanje samih sebe kot tudi tega, kaj nam pomeni dom, s filmom nisem \u017eelel ponujati tola\u017ebe, pa tudi ne utvare, da se lahko preprosto vrnemo in stvari spet postavimo na svoje mesto. Namesto tega sem sku\u0161al raziskati, kaj se zgodi, ko znano ni ve\u010d mo\u017eno.
Zaradi te\u017ee izgubljenega obi\u010dajen na\u010din \u017eivljenja v nekem trenutku postane nemogo\u010d. Takrat domi\u0161ljija preneha biti izbira in postane na\u010din pre\u017eivetja \u2013 ne le kot sanje o utopiji, ampak kot edini izhod.\u00ab
\u2013 Ameer Fakher Eldin<\/b><\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbYunan je arabsko ime za preroka Jona, ki je v abrahamski mitologiji zapustil svoje ljudstvo, potem ko je obupal, da bodo kdaj verjeli njegovemu nauku. Na potovanjih ga je pogoltnil ogromen kit, vendar ga je Bog po treh dneh v njegovem trebuhu re\u0161il. Jonova zgodba je postala metafora za obup, ki \u010dloveka pripelje v slepo ulico, pa tudi za vrnitev upanja v najtemnej\u0161em trenutku. Zgodba morda pojasnjuje, zakaj je re\u017eiser Ameer Fakher Eldin za svoj drugi celove\u010derec, edini arabski film v tekmovalnem programu 75. Berlinala, izbral tak\u0161en naslov. \/\u2026\/ Filmski biser.\u00ab
\u2013 Ahmed Shawky, Goethe-Institut<\/i><\/p>\n
\u00bbPrehodi na zgodbo znotraj zgodbe, postavljeno v su\u0161no pokrajino Bli\u017enjega vzhoda, nakazujejo alegorijo izgubljenih ali nadomestnih domovin; toda Eldin, rojen v Kijevu sirskim star\u0161em iz spornega Golanskega vi\u0161avja, pu\u0161\u010da simboli\u010dni pomen tega poeti\u010dnega filma \u0161iroko odprt za razli\u010dne interpretacije. \/\u2026\/ J<\/b>ona <\/b>potrjuje re\u017eiserjev izjemni talent za ustvarjanje filmskega vzdu\u0161ja.\u00ab
<\/b>\u2013 Lee Marshall, Screen Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbEksistencialen razpolo\u017eenjski film o izgnanstvu, ki spretno izkori\u0161\u010da transformativno mo\u010d narave. \/\u2026\/ Ta mra\u010dna drama ima kumulativni u\u010dinek, ki ga \u0161e okrepita hipnoti\u010dna vizualna podoba in razpolo\u017eenjska kulisa nem\u0161kega oto\u010dja Halligen. \/\u2026\/ Elegantni zasuki kamere direktorja fotografije Ronalda Planteja prepri\u010dljivo odra\u017eajo Munirjevo osamljenost, ko se sprehaja po zelenih pa\u0161nikih in mrzli obali tega vetrovnega kraja. Nem\u0161ki pesnik Theodor Storm iz 19. stoletja je Halligen imenoval \u2018plavajo\u010de sanje\u2019, kar se zdi ustrezen opis sugestivnih podob tega filma. \/\u2026\/ Kot alegorija za izgnanstvo, za izgubljeni ob\u010dutek jaza, ki ga to prina\u0161a, pa tudi za njegovo ponovno odkrivanje, nam Jona <\/b>tiho zleze pod ko\u017eo. \/\u2026\/ V vlogi, ki se zdi kot ustvarjena za njene igralske sposobnosti, Hanna Schygulla \/\u2026\/ prina\u0161a toplino, nevsiljiv humor in modrost.\u00ab
\u2013 David Rooney, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bbKot pritajena, po\u010dasi tle\u010da \u0161tudija medkulturnih odnosov je film tiho navdu\u0161ujo\u010d. \/\u2026\/ Veteranska nem\u0161ka zvezdnica Hanna Schygulla v zadnjem izmed svojih nedavnih nepri\u010dakovanih nastopov v neobi\u010dajnih avtorskih projektih \u2013 vklju\u010dno s Petrom von Kantom<\/b> Fran\u00e7oisa Ozona in Nesre\u010dnimi bitji<\/b> (Poor Things) Yorgosa Lanthimosa \u2013 tej prete\u017eno resni zgodbi vdahne dobrodo\u0161lo mero topline in lahkotnosti.\u00ab
\u2013 Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbZdi se, da se Munir bori z ob\u010dutki krivde in vizijami samo\u017ertvovanja podobno, kot to po\u010dne biblijski Jona. Re\u017eiser se tako kot \u017ee v prvem delu trilogije posveti tudi prikazu osamljenosti in ob\u010dutka izkoreninjenosti, ki ga do\u017eivlja izseljenec, iztrgan iz dru\u017einskega okolja, ki vseskozi hrepeni po \u010dlove\u0161ki bli\u017eini v tujini. Pri tem pa ne ponuja la\u017enega upanja, da je \u201caklimatizacija\u201d v tujini mogo\u010da, niti da je vrnitev v domovino stvar preproste izbire. Nekje v nezavednem se gledalcu poraja vpra\u0161anje o tem, kaj dom kot tak pomeni in ali ne gre morebiti za za\u010dasen fantazijski prostor, ki ga iz dneva v dan naseljujejo druga\u010dne fantazme, sanje in utopije. V filmu spremljamo vdore kolektivnega nezavednega v Munirjevo zavest, ki se ob domoto\u017eju bori tudi s spomini na pripovedovanje materinih pravljic in z vizualizacijo mitolo\u0161kega izro\u010dila.\u00ab portret avtorja V Hamburgu \u017eive\u010di re\u017eiser palestinsko-sirskih korenin je drugi del svoje trilogije Homeland postavil na majhen, poplavam izpostavljen otok v Vatskem morju. Melanholi\u010dni, razpolo\u017eenjski film o izgnanstvu in ranah, ki jih to pu\u0161\u010da za seboj, zaznamuje karizmati\u010den igralski nastop legendarne Hanne Schygulla.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":397634,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/397622"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/397634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=397622"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Mi\u0161a Gams, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n
<\/b>Ameer Fakher Eldin je pisatelj, urednik in re\u017eiser palestinsko-sirskega porekla. \u017divi v Hamburgu, rojen pa je bil leta 1991 v Kijevu v Ukrajini star\u0161em iz okupiranega Golanskega vi\u0161avja. Jona <\/b>je drugi del Eldinovega projekta z naslovom Homeland<\/b>, na\u010drtovane trilogije na temo izgnanstva \u2013 prvi del Al Garib <\/b>(The Stranger) je bil leta 2021 palestinski kandidat za oskarja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"