{"id":39715,"date":"2020-01-03T13:03:03","date_gmt":"2020-01-03T12:03:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ismaelovi-duhovi\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:16","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:16","slug":"ismaelovi-duhovi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ismaelovi-duhovi\/","title":{"rendered":"Ismaelovi duhovi"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ismael Vuillard je re\u017eiser. Ravno je sredi filma o Ivanu, nenavadnem diplomatu, ki ga je navdihnil njegov brat. Skupaj s tastom in mentorjem Bloomom Ismael \u0161e vedno \u017ealuje za \u017eeno Carlotto, ki je pred dvajsetimi leti brez sledu izginila. Vseeno pa si je nedavno ustvaril novo \u017eivljenje s Sylvio. A nekega dne se Carlotta vrne od mrtvih …<\/p>\n

Arnaud Desplechin virtuozno preplete razli\u010dne pripovedne niti v hipnoti\u010dno, impulzivno in ve\u010dplastno zgodbo o re\u017eiserju, ki ga preganjajo duhovi iz preteklosti. Otvoritveni film festivala v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTo je portret Ivana, diplomata, ki potuje po svetu, ne da bi karkoli razumel. Portret Ismaela, filmskega re\u017eiserja, ki potuje skozi \u017eivljenje, in tudi on prav ni\u010d ne razume. To je zgodba o \u017eenski, ki se vrne od mrtvih. In tudi vohunski film … Pet filmov, stisnjenih v enega \u2013 kot Pollockovi \u017eenski akti. Ismael postaja ves blazen \u2013 in z njim poblazni tudi scenarij. Pa vendar v svojem podstre\u0161ju Ismael sku\u0161a dr\u017eati skupaj vse niti zgodbe.<\/p>\n

Prijatelju sem projekt opisal takole: ‘Mislim, da sem izna\u0161el kup pripovednih kro\u017enikov, ki jih bom tre\u0161\u010dil ob platno. Ko bodo vsi razbiti, bo film kon\u010dan.’ Potla\u010d, preobilje zgodb \u2026 In zakaj sem moral zdrobiti vse te zgodbe? Ker so se iz \u010drepinj rodile tri \u017eenske. Ljubljena \u017eenska, spomin na izgubljeno \u017eensko in prebrisana prijateljica. Te zgodbe sem \u017ertvoval zanje.<\/p>\n

Skozi vse pripovedne vijuge je bila na\u0161a naloga govoriti jasno in odkrito. Hotel sem, da vsak prizor deluje surovo, brutalno. Kot udarec, ki se mu gledalec ne more izogniti. V preteklosti se mi je pogosto zdelo nujno navajati svoje filmske reference. Pri Ismaelovih duhovih sem se moral znajti sam, \u010deprav \u017eivim obkro\u017een s filmi, ki jih imam rad. Nekateri veliki filmi so me zvi\u0161ka motrili: [Fellinijev] Osem in pol<\/strong>, [Resnaisov] Providence<\/strong> \u2026 Videl sem jih \u017ee stokrat, globoko jih cenim, a mi niso bili v nikakr\u0161no pomo\u010d. Kot je Truffaut pisal Catherine Deneuve: ‘Ne smemo misliti, da bomo posneli mojstrovino. Poskusili bomo narediti film, ki se bo zdel \u017eiv.’ Mislim, da so te tri \u017eenske \u017eive. Mislim, da je Bloom, ki se spopada s starostjo, prav tako \u017eiv. \u010ce je Ivan melanholi\u010den, nekak\u0161en ‘idiot’ naravnost iz Dostojevskega, pa je Ismael, z vsemi svojimi napakami, \u017eiv \u010dlovek. In Sylvia je tista, ki ga nau\u010di \u017eiveti.<\/p>\n

\/\u2026\/ Ves film povzemajo besede lika, ki ga igra Charlotte: ‘\u017divljenje se mi je zgodilo.’<\/em> Nepopolno, nepri\u010dakovano in v\u010dasih kruto \u017eivljenje, kot lik Marion Cotillard. Zmedeno \u017eivljenje, kot lik, ki ga utele\u0161a Mathieu Amalric. Ali pa tisto, ki ga \u017eivi mladeni\u010d v podobi <\/strong>Louisa Garrela, ki se odpre in zacveti med potovanji po svetu. Zdi pa se mi tudi, da vse pove zadnja replika v filmu: ‘Ve\u010d, ve\u010d, ve\u010d<\/em>.’ Ve\u010d \u017eivljenja, ve\u010d zgodb, ve\u010d seksa, ve\u010d ljubezni, ve\u010d kaosa.\u00ab
– Arnaud Desplechin<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Arnaud Desplechin (1960, Roubaix, Francija) je \u0161tudiral na pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (danes F\u00e9mis), kjer je leta 1984\u00a0tudi diplomiral. Na za\u010detku filmske poti se je uveljavljal kot direktor fotografije, pod mo\u010dnim vplivom Alaina Resnaisa in belgijskega pisatelja Jeana Raya pa je posnel tudi tri kratke filme. Leta 1991\u00a0je zre\u017eiral srednjemetra\u017eni prvenec La Vie<\/strong> des morts<\/strong>. Film je mo\u010dno odmeval; prejel je presti\u017eno nagrado Jean Vigo, ki jo v\u00a0Franciji podeljujejo kratkim filmom, in bil prikazan na festivalu v\u00a0Cannesu. \u017de v\u00a0La Vie<\/strong> des morts<\/strong> je nastopil niz igralcev, s\u00a0katerimi je Desplechin uspe\u0161no sodeloval tudi pozneje: to so Marianne D\u00e9nicourt, Emmanuelle Devos, Emmanuel Salinger in Thibault de Montalembert.<\/p>\n

Komaj leto kasneje je Desplechin po scenariju Pascale Ferran (danes najbolj znane kot avtorice razvpitega filma Lady Chatterley<\/strong>) posnel svoj celove\u010derni prvenec Mrtva<\/strong> stra\u017ea<\/strong> (La Sentinelle, 1992), v\u00a0katerem so poleg omenjene zasedbe nastopila \u0161e tri pomembna imena francoske kinematografije: Mathieu Amalric, Chiara Mastroianni in L\u00e1szlo Szab\u00f3. Jedro Desplechinove igralske dru\u017eine, ki z\u00a0njim ostaja vse do danes, je bilo tako zaklju\u010deno.<\/p>\n

S\u00a0svojim naslednjim filmom Kako sem se prepiral \u2026 moje spolno \u017eivljenje <\/strong>(Comment je me suis disput\u00e9\u2026 (ma vie sexuelle), 1996) je Desplechin prvi\u010d prestopil prag glavnega tekmovalnega programa v\u00a0Cannesu, kjer je film odjeknil kot bomba. Za avtorja se je za\u010dela resno zanimati presti\u017ena revija Cahiers du cin\u00e9ma<\/em>, nekateri kritiki pa so zavoljo re\u017eiserjevega pe\u010data, ki so se ga trudili posnemati tudi \u0161tevilni drugi, za\u010deli govoriti kar o\u00a0Desplechinovi generaciji v\u00a0francoskem filmu. Nih\u010de seveda ni presegel njegovega sloga, ki ga zaznamuje na videz kaoti\u010dno me\u0161anje melodramatskih, tudi \u017eanrskih vzorcev s\u00a0skrajnim realizmom in hiter, razdrobljen na\u010din pripovedovanja zgodb, posejan z\u00a0brechtovskimi trenutki samorefleksije. V\u00a0nadaljevanju kariere je vsak nov avtorjev film obveljal za velik praznik francoske kinematografije, ki mu je omenjeni Cahiers du cin\u00e9ma<\/em> pogosto posve\u010dal kar cele \u0161tevilke.<\/p>\n

Z\u00a0Esther Kahn<\/strong> je Desplechin leta 2000 posnel svoj prvi angle\u0161ko govore\u010di film ter tako dokazal, da njegov mojstrski dotik ni vezan na materin jezik. Film se ka\u017ee tudi kot priklon Fran\u00e7oisu Truffautu, predvsem zaradi motiva odra\u0161\u010danja, ki mu je Truffaut posvetil lep kos svoje kariere, po drugi strani pa je tudi pokojni mojster nekaj svojih najbolj markantnih del ustvaril v\u00a0Angliji.<\/p>\n

Kralji in kraljica <\/strong>(Rois et reine, 2004), veli\u010dastna melodrama, je predstavila Desplechina na vrhuncu mo\u010di, zato je toliko bolj neverjetno, da je Bo\u017ei\u010dna zgodba <\/strong>(Un conte de\u00a0No\u00ebl, 2008), ki tako po dinami\u010dnem slogu kot motivu dru\u017einskih skrivnosti pokriva sorodno podro\u010dje, avtorjev domet \u0161e podalj\u0161ala in izpilila. Ni\u010d manj epsko zastavljena nista bila filma, ki ju je Desplechin posnel vmes: s\u00a0svojo eksperimentalno naravo se L\u00e9o, en jouant ‘Dans la compagnie des hommes’ <\/strong>(2003)\u00a0\u2013 pripoved se brez\u0161ivno sestavlja iz ‘dejanskih’ filmskih posnetkov in posnetih vaj z\u00a0igralci\u00a0\u2013 ka\u017ee kot zakulisje Desplechinovega mojstrskega dela z\u00a0igralci, L’Aim\u00e9e <\/strong>(2007), ljube\u010d dokumentarec o\u00a0avtorjevi lastni dru\u017eini, zlasti o\u010detu, pa namiguje na korenine njegovega zanimanja za dru\u017eino, tudi v\u00a0\u0161ir\u0161em pomenu besede kot skupnost, ki je po sili razmer pahnjena v\u00a0iskanje skupnega jezika.<\/p>\n

V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali avtorjev sedmi celove\u010derec Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca <\/strong>(Jimmy P: Psychotherapy of a Plains Indian, 2013), v katerem sta glavni vlogi indijanskega vojnega veterana in njegovega zdravnika, antropologa in psihoanalitika Georgesa Devereuxa, odigrala Benicio Del Toro in Mathieu Amalric. Za dramo Trois souvenirs de ma jeunesse<\/strong>, ki razkriva predzgodbo njegovega prelomnega filma Kako sem se prepiral \u2026 moje spolno \u017eivljenje <\/strong>(2015), je Desplechin prejel cezarja za najbolj\u0161o re\u017eijo in nagrado SACD v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev. V svojem zadnjem celove\u010dercu Ismaelovi duhovi<\/strong>, ki je odprl lanski festival v Cannesu, Desplechin \u017ee sedmi\u010d sodeluje z igralcem Mathieujem Amalricom.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbZgodba Ismaelovih duhov<\/strong> je zapleten labirint, ki spretno preskakuje med razli\u010dnimi lokacijami in de\u017eelami, med preteklostjo in sedanjostjo ter med zgodbami in zgodbami v zgodbah. \/\u2026\/ Ve\u010dplastni scenarij je prava zakladnica referenc na teme ter celo like iz nekaterih velikih klasik in Desplechinovih lastnih filmov, pa tudi internih \u0161al o re\u017eiserjevem \u017eivljenju in o\u017ejem krogu \/\u2026\/. Ismaelovi duhovi<\/strong> se nazadnje izka\u017eejo za \u0161tudijo o tem, kako na\u0161e identitete ves \u010das oblikujejo zunanje sile, ki bodo morda vedno ostale zunaj na\u0161ega nadzora, pa naj si \u0161e tako prizadevamo \u2013 v\u010dasih neuspe\u0161no \u2013 ostati uravnove\u0161eni.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbDesplechin pogosto omenja svoj dolg psihoanalizi in zlasti Lacanu, a \u0161e nikoli se ni drznil potopiti v skrivnosti psihe tako globoko kot tu. \/\u2026\/ Re\u017eiser se nedvoumno sklicuje na Joyceovega Uliksesa<\/em>. Ta implicitna primerjava, \u010deprav stra\u0161ansko neskromna, ni povsem neupravi\u010dena. S svojim \u0161irokim naborom likov, neprestano menjajo\u010dimi se ravnmi realnosti ter preobiljem citatov in namigov je film neizogibno preoblo\u017een in nepovezan. A \u017ee zaradi samega obsega in ambicije, pa tudi velikopoteznosti izvedbe, so Ismaelovi duhovi<\/strong> \u2013 tako kot Ulikses<\/em> \u2013 hipnoti\u010dno delo, v katerem se je neskon\u010dno zabavno izgubiti. To je tudi film, ki si ga je treba ogledati ve\u010dkrat, da bi lahko v celoti dojeli in cenili njegove \u0161tevilne u\u017eitke in plasti.\u00ab
– Giovanni Marchini Camia, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbIsmaelovi duhovi<\/strong> iz\u017earevajo spro\u0161\u010denost in intimnost re\u017eiserja, ki do potankosti pozna svoje like, ter drznost in zanos ustvarjalca, \u010digar stvaritve so \u0161e vedno polne presene\u010denj \u2013 celo zanj samega. \u010ce protagonistko imenuje\u0161 Carlotta in si prisvoji\u0161 glasbo Bernarda Hermanna, je zate bolje, da to po\u010dne\u0161 z zanesljivo roko. Desplechin s pomo\u010djo odli\u010dne zasedbe ter v\u010dasih resne, v\u010dasih sme\u0161ne zgodbe, ki se nikoli ne upo\u010dasni ali postane predvidljiva, ve\u010d kot izpolni pri\u010dakovanja.\u00ab
– Lisa Nesselson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je film, v katerem like skozi \u017eivljenje vodi srce. Intuitivno se pomikajo skozi situacije ter razumejo, da je nemogo\u010de napovedati vzrok ali u\u010dinek. Desplechin snema film na podoben na\u010din. Skakajo\u010d med \u010dasovnimi linijami, temami in perspektivami pred nami razgrinja \u010dustva, ne da bi ga kaj dosti skrbelo, kam sploh peljejo. \/\u2026\/ Zdi se, da Desplechinovi filmi svojo energijo \u010drpajo ravno tako iz poezije in glasbe kot iz literature in filmske zgodovine. \/\u2026\/ Pod vsem tem se skriva \u017ealostinka o bridkosti staranja in ob\u010dutku, da se lahko \u2013 \u010deprav \u0161e vedno diha\u0161 \u2013 odlo\u010di\u0161 nehati \u017eiveti in ljubiti.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbKompilacija, v kateri se Desplechinove eksegeze sre\u010dajo s tiso\u010di referenc na njegove prej\u0161nje filme, a ki jo re\u017eiser kljub temu osve\u017ei z novim duhom \u2013 bolj zabavnim, v\u010dasih celo ‘komi\u010dnim’, nekak\u0161nim odmaknjenim pogledom na konflikt med mrakom \u010dlove\u0161kih polj sil ter \u010dustvi, kar je znal vedno sijajno prikazati skozi instinktivne izbruhe, ki kljubujejo intelektualnosti njegovih del.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbDesplechinove filme so vedno naseljevali duhovi. V njih sre\u010damo duhove zgodovine (v Mrtvi<\/strong> stra\u017ei<\/strong>); tiste bolj intimne, iz dru\u017einskega romana (v filmu L\u2019Aim\u00e9e<\/strong>, \u010dudnem dokumentarcu o spominih na re\u017eiserjevo babico); a tudi filmske duhove. \/\u2026\/ Ta vrtinec zgodb se izka\u017ee za posebno vznemirljivega in pri\u010da o ustvarjalcu, ki do popolnosti obvlada svoj poklic; pred sabo imamo navdu\u0161enega raziskovalca ljubezenskih \u010dustev in \u010dlove\u0161kih \u0161ibkosti, skrivnostnosti \u017eensk in zbeganosti mo\u0161kih. Film kipi od idej, scenaristi\u010dnih domislic in mizanscen. Stilisti\u010dni prebliski fr\u010dijo z vseh strani in dr\u017eijo gledalca v neprestani napetosti, nekje med smehom, nelagodjem in vznemirjenjem. \/\u2026\/ Re\u017eiser \u2013 mojster kaosa, ki ga projicira na platno \u2013 spaja \/\u2026\/ avtofikcijo in melodramo ter burlesko in vohunski film. Navdihuje se tudi pri Pollockovem slikarstvu, omenjenem v nekem dialogu. Ta \u017eelja po zdru\u017eevanju razli\u010dnih zgodb razkrije temo ljubezenskih in dru\u017einskih vezi, ki je v srcu filma.\u00ab
– Olivier P\u00e8re, Arte<\/em><\/p>\n

\u00bb’Zaradi vas sem si izmislil duhove, ki jih bom moral narediti resni\u010dne.’ Ne vemo, ali je de Sadov nagovor cenzorjem Desplechinu slu\u017eil kot navdih, a v tem filmu je gotovo nekaj iz markizovih besed: me\u0161anica ponosa in gro\u017enje, obarvana s perverzno \u017eeljo, da bi njegovo fantazijo ogrozil vznemirjujo\u010d obisk.\u00ab
– Joachim Lepastier, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbBi radi brali film – in gledali roman? Bi radi gledali film, ki si \u017eeli, da bi bil kot roman, ki ga mora \u010dlovek prebrati ve\u010dkrat, \u010de ga ho\u010de razumeti ter ujeti smisel vseh referenc, asociacij, citatov, aluzij, parodij, digresij, teatrali\u010dnih monologov, slogovnih ekscesov, fle\u0161bekov, maddinovskih projiciranih ozadij, izginotij, ponovnih pojavitev, odsotnosti in lacanizmov? Potem si vsekakor poglejte Ismaelove duhove<\/strong> \/…\/ Zakaj Ismael sploh snema filme? Zakaj potrebuje te fikcije? Iz preprostega razloga: da sama realnost ne bi ve\u010d izgledala tako irealno, da bi torej realnost sploh izgledala kot realnost. Realnost lahko utrdijo le filmi, le fikcije.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Arnaud Desplechin virtuozno preplete razli\u010dne pripovedne niti v hipnoti\u010dno, impulzivno in ve\u010dplastno zgodbo o re\u017eiserju, ki ga preganjajo duhovi iz preteklosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39849,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39715"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39849"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39715"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}