{"id":39714,"date":"2020-01-03T13:14:10","date_gmt":"2020-01-03T12:14:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/foxtrot\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:15","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:15","slug":"foxtrot","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/foxtrot\/","title":{"rendered":"Foxtrot"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Sodobni Izrael. Ko se pred vrati Michaela in Daphne nekega jutra pojavijo predstavniki vojske in ju obvestijo, da je njun sin Jonathan \u00bbpadel pri opravljanju voja\u0161kih dol\u017enosti\u00ab, se zakoncema podre svet. Dramati\u010dni \u010dustveni izlivi dobronamernih sorodnikov in domoljubne puhlice ustre\u017eljivih voja\u0161kih birokratov polo\u017eaj le \u0161e poslab\u0161ujejo. Medtem ko s pomirjevali omamljena Daphna spi, se Michael vse bolj pogreza v vrtinec jeze in obupa. A usoda kmalu postre\u017ee \u0161e z enim svojih nedoumljivih preobratov \u2013 in \u017ee v naslednjem trenutku se znajdemo sredi pu\u0161\u010dave, na osamljeni cestni zapori, kjer \u0161tirje mladi vojaki preganjajo dolg\u010das \u2026<\/p>\n<p><strong>Foxtrot<\/strong> izraelskega re\u017eiserja Samuela Maoza (<strong>Libanon<\/strong>) je neprizanesljiv, a so\u010duten portret dru\u017ebe, ujete v brezkon\u010den ples s travmati\u010dno preteklostjo. Film je s svojo premi\u0161ljeno zgradbo, vizualno drznostjo in absurdnim humorjem navdu\u0161il kritike ter prejel veliko nagrado \u017eirije v Benetkah.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<br \/>Foxtrot<\/strong> je takoj po podelitvi nagrade na Bene\u0161kem filmskem festivalu spro\u017eil vro\u010de debate v doma\u010dem Izraelu. Ministrica za kulturo Miri Regev ga je ozna\u010dila za \u00bbsramoto\u00ab in mu o\u010ditala \u00bbproti-izraelsko naravnanost\u00ab ter \u00bb\u0161irjenje la\u017ei\u00ab. Film po njenem mnenju \u00bbspodkopava ugled Izraelskih obrambnih sil\u00ab ter \u00bbka\u017ee prezir do dr\u017eave in njenih simbolov\u00ab. Maoz je na o\u010ditke odgovoril: \u00bb\u010ce kritiziram svojo de\u017eelo, to po\u010dnem zato, ker me skrbi. Ker jo ho\u010dem za\u0161\u010dititi. To delam iz ljubezni.\u00ab<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbEinstein je dejal, da je naklju\u010dje na\u010din, s katerim Bog ostaja anonimen. <strong>Foxtrot<\/strong> je ples nekega mo\u0161kega s svojo usodo. Gre za filozofsko parabolo, ki posku\u0161a skozi zgodbo o o\u010detu in sinu raziskati tisti nejasni pojem, imenovan &#8216;usoda&#8217;. O\u010de in sin sta dale\u010d narazen, a kljub razdalji in popolni lo\u010denosti drug drugemu spremenita usodo. Izziv, ki sem si ga postavil, je bil raziskati razliko med dogodki, na katere lahko vplivamo, in tistimi, na katere ne moremo.<\/p>\n<p>Odlo\u010dil sem se, da zgodbo zgradim kot klasi\u010dno gr\u0161ko tragedijo, v kateri junak sam sebi nakoplje kazen in se upira vsakomur, ki ga posku\u0161a re\u0161iti. O\u010ditno se ne zaveda posledic svojih dejanj; nasprotno, njegova dejanja se zdijo pravilna in logi\u010dna. In prav tu je razlika med obi\u010dajnim naklju\u010djem in naklju\u010djem, ki je videti kot na\u010drt usode. Nastane kaos. Kazen do potankosti ustreza grehu. V tem procesu je nekaj klasi\u010dnega in kro\u017enega. Tu pa je tudi ironija, ki je vedno povezana z usodo. Zgradba gr\u0161ke tragedije v treh dejanjih se mi je zdela idealna dramska podlaga za posredovanje moje ideje.<\/p>\n<p>Hotel sem povedati zgodbo, ki bi bila relevantna za izkrivljeno resni\u010dnost, v kateri \u017eivimo. Zgodbo z relevantnim sporo\u010dilom, tako na lokalni kot univerzalni ravni. Zgodbo o dveh generacijah \u2013 drugi in tretji generaciji po holokavstu \u2013, ki sta obe do\u017eiveli travmo med slu\u017eenjem voja\u0161kega roka. Ta brezkon\u010dna travmati\u010dna situacija nam je bila deloma vsiljena, deloma pa bi se ji lahko izognili. Posneti sem hotel dramo o dru\u017eini, ki razpade in se ponovno zdru\u017ei. O konfliktu med ljubeznijo in krivdo; ljubeznijo, ki se soo\u010di s skrajno \u010dustveno bole\u010dino. In tako kot v svojem prej\u0161njem filmu <strong>Libanon<\/strong> sem \u017eelel nadaljevati z raziskovanjem med\u010dlove\u0161ke dinamike v zaprti skupnosti na na\u010din, ki zdru\u017euje kritiko s so\u010dutjem.\u00ab<br \/>&#8211; Samuel Maoz<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Samuel Maoz se je rodil leta 1962 v Tel Avivu. Ko je bil star dvajset let, se je za\u010dela prva libanonska vojna. Spomin na strahote, ki jih je do\u017eivel kot strelec v tankovski enoti, je ve\u010d kot dve desetletji kasneje prelil v svoj prvi celove\u010derec <strong>Libanon <\/strong>(2009). Film, ki se skoraj v celoti odvije v notranjosti tanka, mu je poleg \u0161tevilnih kriti\u0161kih pohval prinesel zlatega leva v Benetkah. Maozov drugi celove\u010derec<strong> Foxtrot<\/strong> je bil osem let kasneje na istem festivalu oven\u010dan s srebrnim levom (veliko nagrado \u017eirije).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Foxtrot<\/strong> s svojim ambicioznim in celo drznim na\u010dinom, ki zdru\u017euje intenzivno \u010dustveno dramo z osupljivim vizualnim slogom in izbruhi nepri\u010dakovanega nadrealizma,<strong> <\/strong>pravzaprav ne spominja na ni\u010d, kar ste kdaj videli. Gre za zapleten, virtuozen filmski ples, ki se\u017ee globlje in dlje od obi\u010dajnega filma. Je poglobljeno, ganljivo, divje in noro delo, ki pripoveduje specifi\u010dno zgodbo, hkrati pa naslika \u010dustven portret de\u017eele, za katero se zdi, da izgublja svojo du\u0161o. \/\u2026\/ Film ne ponuja odgovorov \u2013 le kako bi jih \u2013 razume pa, kako pomembno je postavljati vpra\u0161anja.\u00ab<br \/>&#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKo se je Samuel Maoz, re\u017eiser <strong>Libanona<\/strong>, lotil filma, ki je tako druga\u010den in drzen kot <strong>Foxtrot<\/strong>, se je podal na tvegano pot. Vendar je njegov pogum obrodil sadove, saj rezultat kar kli\u010de po superlativih. \/\u2026\/ Briljantno zgrajen film z vizualno drznostjo, ki slu\u017ei vsebini, namesto da bi bilo obratno. Neustra\u0161na filmska stvaritev, vredna vseh nagrad.\u00ab<br \/>&#8211; Jay Weissberg<em>, Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMaoz kljub mra\u010dnemu razpolo\u017eenju preprede film s trenutki pronicljive satire, animirano epizodo ter ganljivim, romanti\u010dnim zaklju\u010dkom. Rezultat je \u010dudovito nepri\u010dakovana zbirka spoznanj o izraelskih medgeneracijskih frustracijah.\u00ab<br \/>&#8211; Eric Kohn, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSijajna, srhljiva drama o smrti in \u017eivljenju v Izraelu drzno koraka skozi nikogar\u0161njo zemljo med realizmom in nadrealizmom. To je prvovrstna zbirka paradoksov, ki zdru\u017euje intimni, pretresljivi opis bole\u010dine star\u0161ev ob vojakovi smrti z rahlo\u010dutnim, absurdnim prikazom mladih pripadnikov Izraelskih obrambnih sil na odmaknjeni, nadrealni cestni zapori. \/\u2026\/ <strong>Foxtrot<\/strong> iz\u017eareva zanos in energijo neustra\u0161nega scenarista in re\u017eiserja, ki se sodobne snovi loteva z osve\u017eujo\u010dim koktajlom silovite tradicionalne drame, nenavadne \u010drne komedije in razli\u010dnih slogov. \/\u2026\/ <strong>Foxtrot<\/strong> je kompleksen poziv k po\u0161tenosti, odprtosti, iskrenosti in odpu\u0161\u010danju. Poleg tega gre za izjemno u\u010dinkovit protivojni film, ki se osredoto\u010da na naklju\u010dnost in krutost \u017eivljenja na voja\u0161kih cestah \u2013 tudi takrat, ko oro\u017eje miruje. Zadnja podoba zadene naravnost v srce. To je posnetek, ki bi ga moral videti ves svet.\u00ab<br \/>&#8211; Michael Sragow, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Foxtrot<\/strong> \u2013 film, ki ga je treba do\u017eiveti na najve\u010djem platnu \u2013 osvetli absurdnost obveznega slu\u017eenja voja\u0161kega roka, preiskuje razmerje med o\u010detom in njegovim oddaljenim sinom ter opazuje par pri spopadanju z najhuj\u0161o no\u010dno moro slehernega star\u0161a. \/\u2026\/ Delo<strong> <\/strong>zdru\u017euje osupljivo filmsko izku\u0161njo s pomembno refleksijo o \u017eivljenju v sodobnem Izraelu.\u00ab<br \/>&#8211; Tricia Tuttle, Filmski festival v Londonu<\/p>\n<p>\u00bbV vsakem posnetku \/\u2026\/ odzvanja tragi\u010den krik sodobnega Izraela: to\u017eba star\u0161ev, ki sta izgubila sina; vpitje vojaka na nadzorni to\u010dki, prizori\u0161\u010du propada izraelske identitete. \/\u2026\/ Re\u017eiser poka\u017ee, da je vloga filma opisati skrito resni\u010dnost brutalnega sveta nadzornih to\u010dk ter napraviti konec vztrajnemu zanikanju posledic, ki jih ima okupacija za vojsko in dru\u017ebo. Samo filmi razkrivajo resnico, nam govori Maoz. \/\u2026\/ <strong>Foxtrot <\/strong>ponuja bogato, kompleksno, zabavno, tragi\u010dno in nenehno presenetljivo gledalsko izku\u0161njo.\u00ab<br \/>&#8211; Raya Morag, <em>Haaretz<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Foxtrot<\/strong> je gr\u0161ka tragedija, postavljena v sodobni Izrael, alegorija o protislovjih v srcu de\u017eele. Dodajte temu nekaj hipsterskega vaudevilla in beckettovske ironije in dobili boste briljanten film, ki je tematsko in vizualno tako bogat, da si ga boste morali ogledati ve\u010dkrat, \u010de boste hoteli vsrkati vse, kar ponuja.\u00ab<br \/>&#8211; Hannah Brown, <em>The Jerusalem Post<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ filma, kakr\u0161en je <strong>Foxtrot<\/strong>, ne bi mogel posneti nih\u010de drug kot Izraelec. \/\u2026\/ To je z bole\u010dino zaznamovano, strastno in tanko\u010dutno delo insajderja, ki je za Izraelce tako neverjetno evokativno, da je gledanje na trenutke resni\u010dno te\u017eka preizku\u0161nja.\u00ab<br \/><em>&#8211; <\/em>David Horovitz, <em>The Times of Israel<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Foxtrot<\/strong> se zdi kot gr\u0161ka tragedija, v kateri usoda in naklju\u010dje ne zape\u010datita le idile vojakove dru\u017eine, temve\u010d alegori\u010dno prika\u017eeta absurd nenehnega pogrezanja palestinsko-izraelskih odnosov, v temo nerazre\u0161ljivega, plitko zakopanega sovra\u0161tva.\u00ab<br \/>&#8211; Mateja Valentin\u010di\u010d, <em>Kino fokus<\/em><\/p>\n<p>\u00bbToda od trpke anemi\u010dnosti in eksistencialisti\u010dnega spleena, ki bi imponiral tako Jimu Jarmuschu kot Royu Anderssonu, do eksplozije in vojnega zlo\u010dina je le korak. Tako kot v Folmanovem <strong>Val\u010dku z Ba\u0161irjem<\/strong> &#8211; ali pa v <strong>Libanonu<\/strong>, Maozovem srhljivem prvencu. Strupena, cini\u010dna, tako reko\u010d nihilisti\u010dna atmosfera, ki vsem stalno sugerira, da se bo zdaj zdaj zgodilo nekaj hudega, kar kli\u010de srdite, pani\u010dne, nagonske, katastrofalne, nesorazmerne reakcije, ki bi izgledale absurdno, \u010de ne bi bile tako tragi\u010dne. Dolg\u010das, odmev praznine, v kateri lebdijo vojaki, je banalen, a smrtno nevaren, res morilski. Samuel Maoz, nekdanji tankist, je leta 2009 posnel <strong>Libanon<\/strong>, ki se je v celoti odvrtel v tanku &#8211; <strong>Foxtrot<\/strong>, ki bi bil lahko naslovljen tudi <strong>Pla\u010dilo za strah<\/strong>, izgleda kot pogled skozi tankovsko cev. Mimo bi morala pridrsati le \u0161e Jevgenija Medvedeva, ruska umetnostna drsalka, ki je svojo to\u010dko v Pjong\u010dangu prelevila v morbidno kontemplacijo smrti, saj je bilo na soundtracku Wrightove <strong>Ane Karenine <\/strong>sli\u0161ati tudi \u0161kripanje vlaka, pod katerega sko\u010di Ana Karenina.\u00ab ZELO ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTako ugotovimo, da je film <strong>Foxtrot<\/strong> vrhunski prav v zdru\u017eevanju zunanjega toka pripovedi in upodobitve notranjega sveta protagonistov. Ali povedano druga\u010de, filmi je sam po sebi zelo racionalen konstrukt, sestavljen iz treh jasno lo\u010denih delov, ki se dogaja v stanovanju, na voja\u0161ki postojanki in znova v stanovanju. V smislu teze antiteze in sinteze. Za avtorjev pristop bi lahko rekli, da je hladen, formalisti\u010den. Njegovi postopki, v katerih sicer zaide tudi v satiro in absurd, so ves \u010das jasno razvidni, in vendar mu uspe ustvariti tisto nekaj ve\u010d. Kombinacijo intimne dru\u017einske drame, ki spominja na grenko ironijo gr\u0161ke tragedije, ve\u010dgeneracijski prikaz bole\u010dih travm, povezanih z vojno, in pretanjeno kritiko militarizirane dru\u017ebe, v kateri ima njen klju\u010dni segment stalno prst na spro\u017eilcu.\u00ab<br \/>&#8211; Gorazd Tru\u0161novec, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Neprizanesljiv, a so\u010duten portret dru\u017ebe, ujete v brezkon\u010den ples s travmati\u010dno preteklostjo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39848,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39714"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39848"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39714"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}