{"id":39595,"date":"2020-01-03T13:02:32","date_gmt":"2020-01-03T12:02:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zarek-v-srcu\/"},"modified":"2023-12-06T09:36:47","modified_gmt":"2023-12-06T08:36:47","slug":"zarek-v-srcu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zarek-v-srcu\/","title":{"rendered":"\u017darek v srcu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nIsabelle, nedavno lo\u010dena pari\u0161ka slikarka, se v iskanju prave ljubezni zaplete v serijo brezupnih razmerij. Ali resni\u010dna ljubezen sploh obstaja ali pa je to le utopija? Ji bo odgovor morda pomagal najti skrivnostni vede\u017eevalec v podobi G\u00e9rarda Depardieuja?<\/p>\n

\u010cuten, duhovit in pretanjen film francoske re\u017eiserke Claire Denis, navdahnjen s knjigo Fragmenti ljubezenskega diskurza<\/em> Rolanda Barthesa, nas popelje skozi prizore iz \u017eivljenja \u017eenske, ki neutrudno i\u0161\u010de ljubezen \u2026 kon\u010dno pravo ljubezen.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bb[Soscenaristki] Christine Angot sem povedala, da je v Barthesovih Fragmentih<\/em> neka beseda, ki mi je blizu, in sicer agonija. To je postala najina klju\u010dna beseda, to\u010dka, iz katere sva izhajali. Agonija se mi zdi zelo eleganten, \u010deprav malce napihnjen na\u010din, kako povedati, da so te premagale sr\u010dne bole\u010dine: neizpolnjena pri\u010dakovanja, izgubljeni ideali. To besedo lahko vzame\u0161 za svojo \u0161ele, ko postane\u0161 bolj pragmati\u010den glede lastnih ljubezenskih zvez, ko si dovoli\u0161 biti ironi\u010den glede svoje preteklosti. In beseda agonija naju je s Christine v trenutku uro\u010dila, naju ponesla v nekak\u0161en domi\u0161ljijski svet. K pisanju scenarija so naju v nekem smislu spodbudile najine lastne ‘ljubezenske agonije’. \/\u2026\/ sku\u0161ali sva se iskreno soo\u010diti s preteklimi ljubezenskimi neuspehi, s svojimi najmra\u010dnej\u0161imi oblaki \u2013 in spravili so naju v smeh. In ker so v smeh spravili naju, se nama je zdelo, da bi morda lahko nasmejali tudi druge. \/\u2026\/ Lahko bi rekla, da naslov [Un beau soleil int\u00e9rieur<\/strong><\/em>] dolgujem Depardieuju. S Christine Angot sva bili dogo \u010dasa brez naslova, imeli sva samo delovno verzijo: ‘Des lunettes noires’ [‘Temna o\u010dala’]. Bila mi je v\u0161e\u010d, ampak \u010dutila sem, da ni idealna re\u0161itev za film. Pravi naslov se nama je razkril \u0161ele, ko smo snemali prizor, v katerem Depardieu svoje blage, \u017eare\u010de o\u010di upre v Juliette in re\u010de: ‘Open<\/em> \u2026 Ostanite open<\/em> [odprti] \u2026 Poi\u0161\u010dite svojo lastno pot in na\u0161li boste prelepo notranjo lu\u010d [un beau soleil int\u00e9rieur] \u2026’ Zdi se mi, da te besede v njegovi interpretaciji dobijo nekak\u0161en nadnaraven prizvok. Je edini igralec, ki lahko nekaj tako grandioznega izre\u010de na tak\u0161en na\u010din. In \u0161ele v trenutku, ko je G\u00e9rard Depardieu izgovoril te besede na tak na\u010din, sem v njih lahko zasli\u0161ala naslov. Tako smo torej ‘Temna o\u010dala’ in njihovo za\u0161\u010ditno senco zamenjali za prelepo notranjo lu\u010d, svetli \u017earek v srcu.\u00ab
\n– Claire Denis<\/p>\n

\u00bbUpanje, pri\u010dakovanje, razo\u010daranje \u2026 Isabelle prehaja skozi razli\u010dna stanja in do\u017eivlja razli\u010dna \u010dustva. Rada bi na\u0161la resni\u010dno ljubezen; sre\u010dala nekoga, s komer bi lahko bila tak\u0161na, kakr\u0161na je. Ni prepri\u010dana, da se bo to kdaj zgodilo. Ko se pojavi mo\u0161ki, bi lahko bil tisti pravi, a nazadnje nikoli ni. Isabelle gre skozi obdobja negotovosti in iskanja, a potem vedno znova ugotovi, da te lahko \u010dustvo ravno tako osre\u010di kot rani. Vsi \u2013 tako mo\u0161ki kot \u017eenske \u2013 vemo, kaj pomeni upati v ljubezen. To je absolutno upanje, ki pa lahko hkrati izvabi krike tesnobe in obupa iz najbolj oddaljenih koti\u010dkov du\u0161e.\u00ab
\n– Christine Angot<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
\nClaire Denis se je rodila leta 1948\u00a0in mladost kot h\u010derka francoskega diplomata do trinajstega leta pre\u017eivela v\u00a0Afriki. Leta 1972\u00a0je diplomirala na pari\u0161ki filmski akademiji (IDHEC) in se nato vrsto let kot asistentka re\u017eije \u0161olala pri \u0161tevilnih imenitnih re\u017eiserjih, kot so Du\u0161an Makavejev, Jacques Rivette, Costa-Gavras, Jim Jarmusch in Wim Wenders. Dokaj pozno, leta 1988, je posnela celove\u010derni prvenec \u010cokolada<\/strong> (Chocolat<\/strong>), avtobiografsko pripoved o\u00a0odra\u0161\u010danju v\u00a0tujem, z\u00a0rasno napetostjo pre\u017eetem okolju kolonialne Afrike petdesetih. Prvenec vsebuje ve\u010dino elementov, ki pozneje vedno bolj izrazito zaznamujejo njeno ustvarjanje in zaradi katerih jo kritika danes \u010dasti z\u00a0laskavim nazivom edine med francoskimi filmskimi ustvarjalci, ki je sposobna povzeti vso zgodovinsko liri\u010dnost francoskega filma in jo hkrati suvereno preplesti z\u00a0ob\u010dutkom za sodobnost. Ustaljene pojme filmske pripovedi, kot so zaplet, suspenz, dramaturgija, monta\u017ea, Denisova lepi v\u00a0samosvoj, homogen nabor senzornih u\u010dinkov, ki film iz krempljev pripovedi povzdigujejo v\u00a0prostranstva izpovedi, v\u00a0redko dose\u017eeno sfero filma, ki se pona\u0161a s\u00a0kvalitetami in potencialom poezije. Re\u017eiserko smo imeli pri nas najprej prilo\u017enost spoznati prek filma N\u00e9nette in Boni<\/strong> in retrospektive, ki se je leta 2001\u00a0odvila v\u00a0sklopu LIFFa. V\u00a0redni slovenski distribuciji so bili predvajani tudi njeni filmi Te\u017eave vsak dan<\/strong> (Trouble Every Day, 2001), \u0161okantna drama o\u00a0nelo\u010dljivem prepletu ljubezni, naslade in smrti; Petek zve\u010der<\/strong> (Vendredi soir<\/strong>, 2002), poeti\u010dna ljubezenska zgodba o\u00a0nekajurni aferi med popolnima neznancema; Vsiljivec <\/strong>(L\u2019intrus, 2004), posnet po istoimenskem avtobiografskem eseju filozofa Jean-Luca Nancyja; ter Belka<\/strong>, vizualno osupljiv in \u010dustveno nabit portret nemirne postkolonialne Afrike z Isabelle Huppert v glavni vlogi. Na slovenskih platnih smo videli \u0161e re\u017eiserkine filme Ne bojim se smrti<\/strong> (S’en fout la mort, 1990), Ne morem spati <\/strong>(J’ai pas sommeil, 1994), Dobro delo<\/strong> (Beau Travail, 1999), Te\u017eave vsak dan <\/strong>(Trouble Every Day, 2001) in 35 \u0161ilc ruma<\/strong> (35 rhums, 2008).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bb\/\u2026\/ ta vzneseni in rahlo komi\u010dni koncert za Juliette Binoche je \u010disto mogo\u010de najzabavnej\u0161i in najizvirnej\u0161i film Claire Denis po Dobrem delu<\/strong> iz leta 1999. \/\u2026\/ Re\u017eiserkina spretnost pri uprizarjanju protagonistkinih \u0161tevilnih zmenkov, razpolo\u017eenj in dialogov, ki jih v\u010dasih celo uglasbi, je resni\u010dno brez primere.\u00ab
\n– Jonathan Rosenbaum, The Chicago Reader<\/em><\/p>\n

\u00bbNovi film Claire Denis \/\u2026\/ predela osebne izku\u0161nje v modernisti\u010dno screwball komedijo. \/\u2026\/ Juliette Binoche prinese v lik Isabelle sijo\u010do intenzivnost in igriv humor \/\u2026\/. Denisova \/\u2026\/ s predrzno duhovitostjo dramatizira fizi\u010dno nerodne in \u010dustveno nabite detajle seksa in ljubezni.\u00ab
\n– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017darek v srcu<\/strong> je film, ki je \u2013 vsem Isabellinim razo\u010daranjem navkljub \u2013 zaljubljen v ljubezen. In to razpolo\u017eenje je nalezljivo. Plus najbolj\u0161a zaklju\u010dna \u0161pica leta.\u00ab
\n– David Hudson, Criterion<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ gre za komedijo zelo elegantne in \u017eivahne vrste, ki se bo zaradi v\u010dasih dolgoveznega preiskovanja spolnosti in dru\u017ebenih norm nekaterim gledalcem morda zdela preve\u010d tipi\u010dno francoska, njena razdrobljena zgradba pa bo zbegala vsakogar, ki bi rad sledil junakinji skozi koherentno in pretanjeno romanti\u010dno komedijo, kakr\u0161no \u2013 tako se zdi \u2013 Denisova na trenutke obljublja. A namesto elegantne bagatele se \u017darek v srcu<\/strong> izka\u017ee za izjemno inteligenten, odli\u010dno odigran in \u2013 kljub intelektualni ostrini \u2013 \u010dustveno bogat film.\u00ab
\n– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017darek v srcu <\/strong>je precej genialen film. Ves \u010das se zdi, da je nekaj, za kar se nazadnje izka\u017ee, da ni. Romanti\u010dna komedija. Satira na francosko spalni\u010dno dramo. Pogled v zme\u0161njavo \u017eenske spolnosti. Oda rde\u010dici na licih glavne igralke Juliette Binoche. In novi film Claire Denis \/\u2026\/ je seveda vse na\u0161teto. Hkrati. Re\u017eiserkin vsestranski opus \u017ee dolgo pri\u010da, da se ne omejuje na en sam \u017eanr. A tolik\u0161ne lahkotnosti kot v pri\u010dujo\u010dem filmu ne poka\u017ee prav pogosto. \/\u2026\/ Tako kot Barthesov esejisti\u010dni kola\u017e Fragmenti ljubezenskega diskurza<\/em> \/\u2026\/, na katerem je Claire Denis ohlapno zasnovala svoj film, je tudi \u017darek v srcu<\/strong> enciklopedija ljubezni, ki ves \u010das razpada in se ponovno sestavlja. Slovar hrepenenja. Da o ljubezni ni mogo\u010de povedati ni\u010d nedvoumnega, je ve\u010dini ljudi jasno. Resni\u010dno impresivno pa je, da je re\u017eiserki uspelo narediti film, ki v en sam lik strne vse te njene paradoksalne vidike. In je povrh vsega stra\u0161ansko sme\u0161en, s hitrimi, \u017eivahnimi dialogi, ki delujejo skoraj kot glasbeni parti. Kot ponavadi ni pomembno, kaj liki govorijo \u2013 kaj pa lahko ljubimci dandanes drug drugemu izvirnega \u0161e povedo? \u2013, ampak kako. To je jezik, ki komaj lahko prikrije, kako zapletena je ljubezen, kako pogosto se intimnost in spolnost elegantno razideta, in kako neumno se lahko zaradi ljubezni in zaljubljenosti v ljubezen vedemo. Seveda je tu tudi Juliette Binoche, ki zna vse to \u010dudovito odigrati: zapeljevanje in zavrnitev, hrepenenje in prezir, pa tudi vse tisto neskon\u010dno \u010dakanje, za katerega se zdi, da pogosto sodi k ljubezni. Bo poklical? Ne bo poklical? Sodobna razli\u010dica trganja marjetkinih listkov. \u010ce \u010daka\u0161, potem ve\u0161, da si zaljubljen, je zapisal Barthes. Drugi ne \u010daka.\u00ab
\n– Dana Linssen, NRC<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017darek v srcu<\/strong> se nas tako dotakne, ker s svojim pristopom do ljubezni \u2013 relativno novim v filmski zgodovini \u2013 zadene v \u010drno. Zahvaljujo\u010d alkimiji, ki jo ustvarjajo scenarij \/\u2026\/, osvetlitev in igralci, razkrije \u2013 kot to zmorejo le velika umetni\u0161ka dela \u2013 pretresljivo resnico. Vse \u010destitke si zaslu\u017ei tudi Juliette Binoche, ki je \u0161e nikoli nismo videli tako lahkotne, preproste, ranljive in dostopne.\u00ab
\n– Isabelle Regnier, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Denisova ustvari film, ki ga \u2013 brez kan\u010dka izumetni\u010denosti \u2013 v enaki meri zaznamujeta tako Barthes kot chica\u0161ki blues, delo, nelo\u010dljivo povezano z dedi\u0161\u010dino post-novovalovskega francoskega filma \/\u2026\/.\u00ab
\n– Nick Pinkerton, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ elegantna, ekscentri\u010dna, izjemno prefinjena \/\u2026\/ komedija idej \/\u2026\/. Vsa romantika, erotika in trpljenje, ki jih do\u017eivljamo, ko ne vemo, kako in ali sploh naj se zaljubimo, vse je razpr\u0161eno v besede, debate in intelektualno interakcijo idej. \/\u2026\/ Kako eleganten film je to! Po njem se po\u010duti\u0161 bolj seksi in bolj pametnega.\u00ab
\n– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNikoli si ne bi mislil, da bi lahko bila Juliette Binoche, ki uro in pol zavra\u010da mo\u0161ke, zadosten zaplet za film, kaj \u0161ele za tako bogatega, sme\u0161nega in \u010dutnega, kot je \u017darek v srcu<\/strong>. Pa vendar je pred nami bodo\u010da klasika, film, v katerem se Claire Denis kot re\u017eiserka zabava, kot se ni \u017ee dolgo \u2013 vse odkar je Denisa Lavanta zaprosila, naj za\u010duti ‘ritem no\u010di’.\u00ab
\n– Scout Tafoya, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbNovi film Claire Denis je resni\u010dno izvrsten, s ‘teoreti\u010dno’ in \u010dustveno inteligenco, ki je ravno tako o\u010darljiva kot univerzalno ganljiva. \/\u2026\/ Re\u017eiserka nam z mojstrsko natan\u010dnostjo in svojo obi\u010dajno rahlo\u010dutnostjo dovoli, da spet odkrijemo radosti knjige: v prvi vrsti preprostost pristopa do ljubezni in njenih tropov, v vsej njihovi kaoti\u010dnosti in ganljivi absurdnosti, pa tudi na\u010din, na katerega ne pozabi na poigravanje s topi\u010dno razse\u017enostjo in protislovji (kljub njihovemu tragi\u010dnemu zna\u010daju) \u0161tevilnih in raznolikih izbruhov, ki ozna\u010dujejo ljubezen. \/\u2026\/ inteligenten, sme\u0161en in prisr\u010den film.\u00ab
\n– B\u00e9n\u00e9dicte Prot, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ oto\u017ena, diskurzivna romanti\u010dna komedija, nekje med Woodyjem Allenom in Chantal Akerman. \/\u2026\/ ta epopeja razo\u010daranj pelje naravnost do nadrealnega in iskrivega klju\u010dnega prizora, v se katerem Isabelle posvetuje z vidcem \/\u2026\/ v podobi G\u00e9rarda Depardieuja \/\u2026\/. Brez dvoma antologijski prizor francoskega filma \/\u2026\/.\u00ab
\n– Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu Claire Denis morda \u0161e nikoli nismo sli\u0161ali toliko besed. \u017darek v srcu<\/strong>, ki ga je napisala v sodelovanju s Christine Angot, je po vsej verjetnosti njeno najbolj gostobesedno, pa tudi najbolj sme\u0161no delo.\u00ab
\n– Jean-S\u00e9bastien Chauvin, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubezen privla\u010di le \u0161e igralce, kot ugotovi Isabelle, ki se zaplete tudi z igralcem, toda tako neodlo\u010dnim, da je slepa ulica. A po drugi strani: neoliberalna doba je vse tako ohladila, da kot revolucija izgleda \u017ee ljubezen, ki pa jo je Isabelle tako \u00bbponotranjila\u00ab, da ji lahko pomaga le \u0161e \u0161arlatanski vede\u017eevalec (G\u00e9rard Depardieu), vljudni new-age Marx, ki zna prihodnost tako dobro personalizirati, da vse kolektivne \u2013 ljubezenske, eroti\u010dne \u2013 re\u0161itve preprosto odpadejo. \u00bbBodite open,\u00ab ji svetuje. In ta “open” potem ponavlja kot tisti, ki ponavljajo “hepi, hepi, hepi”. Neoliberalizem je ljudi tako osamil, da bi dali kraljestvo za vede\u017eevalca \u2013 in romanti\u010dno komedijo.\u00ab ZA+
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTisti, ki se v kino odpravite s pri\u010dakovanjem, da boste gledali samosvojo romanti\u010dno komedijo, v kateri Isabelle, pari\u0161ko slikarko srednjih let, po \u0161tevilnih mu\u010dnih sre\u010danjih z bolj ali manj vase zagledanimi predstavniki mo\u0161kega spola, na koncu vendarle pri\u010daka prava ljubezen, se boste namre\u010d hudo u\u0161teli. Kljub svoji gostobesednosti, komunikativnosti je \u017darek v srcu<\/strong> \u0161e vedno vse prej kot pa vaja v \u017eanru. Je izrazito fragmentarna pripoved, kjer \u010dasovno nelinearno sledimo enemu spodletelem poskusu udejanjenja ljubezenskega razmerja za drugim. In predvsem za mo\u0161ki del gledalstva, po svoje kar bole\u010da pripoved. No, vsaj \u010de to premore vsaj del\u010dek sposobnosti razmisleka o sebi. \/…\/ \u00a0In ko se \u017ee zdi, da bo Isabelle na koncu poti ostala sama, strtega srca, Claire izvede svoj znameniti obrat. Sre\u010da namre\u010d na prvi pogled prav ni\u010d privla\u010dnega \/… \/ vede\u017eevalca, ki pa ji edini sploh prisluhne in izre\u010de tiste besede, ki bi \u0161e sredi ledu pri\u017egale ogenj. No… zanje bo pa treba v kino, kjer boste za \u010de\u0161njo na torti dobili igralsko interpretacijo velikanov, kakr\u0161nih film ne premore prav veliko.\u00ab
\n– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cuten, duhovit in pretanjen film francoske re\u017eiserke Claire Denis, navdahnjen s knjigo Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, nas popelje skozi prizore iz \u017eivljenja \u017eenske, ki neutrudno i\u0161\u010de ljubezen \u2026 kon\u010dno pravo ljubezen.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39596,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39595"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39596"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39595"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}