{"id":395577,"date":"2026-01-28T09:53:18","date_gmt":"2026-01-28T08:53:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ljubezen-2\/"},"modified":"2026-01-28T10:02:06","modified_gmt":"2026-01-28T09:02:06","slug":"ljubezen-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ljubezen-2\/","title":{"rendered":"Ljubezen"},"content":{"rendered":"<p><b>zgodba<br \/><\/b>Marianne, pragmati\u010dna urologinja v poznih \u0161tiridesetih, in njen kolega Tor, so\u010dutni bolni\u010dar, se izogibata konvencionalnim razmerjem. Nekega ve\u010dera, ko se Marianne vra\u010da z zmenka na slepo, na trajektu naleti na sodelavca. Tor, ki tam pogosto pre\u017eivlja no\u010di v iskanju prilo\u017enostnih stikov z mo\u0161kimi, z Marianne deli svoje izku\u0161nje spontane intimnosti. Njegov pogled na razmerja v Marianne vzbudi zanimanje in odlo\u010di se poskusiti tudi sama.<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/><\/b>\u00bbFilm je v marsi\u010dem utopi\u010den: govori o poskusih spolnega in du\u0161evnega zbli\u017eevanja z drugim \u010dlovekom, ne da bi se pri tem podrejali dru\u017ebenim normam in konvencijam. V sredi\u0161\u010du filma je \u017eenska spolnost, za katero se zdi, da je v \u0161tevilnih delih dru\u017ebe pod nenehnim nadzorom tako mo\u0161kih kot \u017eensk. \u0160e vedno nismo dosegli to\u010dke, ko bi \u017eenske lahko same sprejemale odlo\u010ditve v zvezi s svojo spolnostjo in ljubezenskim \u017eivljenjem ter se jim pri tem ne bi bilo treba zagovarjati ali opravi\u010devati. <b>Ljubezen<\/b> nakazuje tudi, da bi lahko nekatere izku\u0161nje in prakse homoseksualne skupnosti prinesle dragocena spoznanja \u0161ir\u0161i dru\u017ebi. \/\u2026\/ Filmi pogosto prikazujejo mo\u017ene svetove in alternativne na\u010dine razmi\u0161ljanja. Ponujajo sliko, kako bi lahko bilo. Mislim, da je to pomembna vloga fikcije. Omogo\u010da nam, da govorimo in delujemo na na\u010dine, ki bi se v resni\u010dnem \u017eivljenju zdeli nenavadni. Kar pa ne pomeni, da se te stvari v resni\u010dnosti ne morejo zgoditi. Fikcija lahko slu\u017ei kot navdih za druga\u010dno razmi\u0161ljanje v resni\u010dnem \u017eivljenju.\u00ab<br \/>\u2013 Dag Johan Haugerud<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbGlede politike odnosov \u017eivimo v prehodnem obdobju, saj si vse ve\u010d ljudi ustvarja romanti\u010dno in spolno \u017eivljenje onkraj predpisane poti ljubezni, poroke, rojevanja in jedrne dru\u017eine. \/\u2026\/ Toda filmske romance v tem pogledu ve\u010dinoma zaostajajo, zato je novo delo Daga Johana Haugeruda <b>Ljubezen<\/b> na svoj tihi, pogovorni na\u010din precej radikalno: ne\u017ena, tanko\u010dutna \u0161tudija odnosov, ki prilo\u017enostnemu seksu pripisuje ravno toliko pomena kot iskanju sorodne du\u0161e. \/\u2026\/ Gre za eno redkih romanti\u010dnih dram, ki razume, da na\u0161e predstave o ljubezenski sre\u010di niso nujno enake. \/&#8230;\/ Sporo\u010dilo o sodobnih razmerjih, ki ga prina\u0161a <b>Ljubezen<\/b>, je bolj zapleteno in kompleksno od \u2018\u017eivi in pusti \u017eiveti\u2019, re\u017eiserjevo tiho sprejemanje vsega, kar ustreza posamezniku, pa je osve\u017eujo\u010de \u010dlove\u0161ko, retori\u010dno vznemirljivo in ve\u010d kot le malo seksi \/\u2026\/.\u00ab<br \/>\u2013 Guy Lodge,&nbsp;<i>Variety<\/i><\/p>\n<p>\u00bbV ljubezenskih zadevah je najpomembnej\u0161i organ jezik, najpomembnej\u0161a odprtina pa uho. <i>\u2018Ljubezen mi daje preve\u010d misliti,\u2019 <\/i>pi\u0161e Barthes v knjigi <i>Fragmenti ljubezenskega diskurza<\/i>. <i>\u2018V\u010dasih se mi v glavi spro\u017ei vro\u010dica govorice, plaz razlogov, interpretacij, nagovorov.\u2019 <\/i>Film norve\u0161kega re\u017eiserja Daga Johana Haugeruda, gosto posejan s pogovori \u2013 izpovedmi, spogledovanji, opazovanji, prerekanji \u2013, raziskuje erotiko diskurza: govorjenje kot vzburjanje, poslu\u0161anje kot lubrikant. \/&#8230;\/ Osnovni cilj <b>Ljubezni<\/b> je u\u010dinkovito dramatizirati, kako je, ko nekoga <i>resni\u010dno<\/i> poslu\u0161amo in ko nekdo <i>resni\u010dno<\/i> poslu\u0161a nas \u2013 ve\u0161\u010dina in opojni u\u017eitek, ki ju nenehno ogro\u017ea na\u0161a zmanj\u0161ana sposobnost koncentracije. \/\u2026\/ Film nikakor ne promovira ludisti\u010dne agende niti ne poziva k digitalnemu razstrupljanju. (Teh tem sploh ne odpira.) Namesto tega nas stvarno in nevsiljivo spomni na radosti, ki jih prina\u0161a popolna zatopljenost v besede drugega. V spomin prikli\u010de pe\u0161\u010dico izjemnih filmov, ki prikazujejo edinstveno vznemirjenje ob zavedanju, da tvoja najbolj intimna razkritja za vedno spreminjajo osebo, s katero jih deli\u0161: Bergmanovo <b>Persono<\/b> (1966), <b>Pred son\u010dnim vzhodom<\/b> Richarda Linklaterja (1995) in <b>Vikend<\/b> Andrewa Haigha (2011). Edino zdravilo za zasvojenost s telefoni je vro\u010dica govorice.\u00ab<br \/>\u2013 Melissa Anderson, <i>4Columns<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Ljubezen<\/b>, sklepni del Haugerudove trilogije <strong>Seks\/Sanje\/Ljubezen,<\/strong> je film o dobi, v kateri vsi kr\u0161ijo pravila romanti\u010dne komedije, slavilke sre\u010dnega naklju\u010dja &#8211; vsi ho\u010dejo sre\u010dno naklju\u010dno fukati in se nikoli ve\u010d videti. ZA\u00ab<br \/>\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDag Johan Haugerud se je v svoji trilogiji izkazal za radovednega avtorja, ki ima samo toliko predsodkov kot njegovi liki, ki jim v prete\u017eno dialo\u0161kih filmih zleze pod ko\u017eo. Vsi njegovi portretiranci se na neki na\u010din i\u0161\u010dejo. Vendar bi mu delali krivico, \u010de bi ga reducirali na \u00bbdialo\u0161kost\u00ab oziroma na dramsko, scenaristi\u010dno izhodi\u0161\u010de: ima izjemno spretno roko pri izbiri in vodenju igralcev, pa tudi pri pomenski izrabi lokacij in ne nazadnje celoviti zvo\u010dno-slikovni upodobitvi mesta, ki se v <b>Ljubezni<\/b> pripravlja na praznovanje 100-letnice preimenovanja v Oslo. \/&#8230;\/ Veliko zrelosti poka\u017ee tudi s sporo\u010dilom med vrsticami, da idealnega razmerja ni, da imamo vsi svoje muhe, slabosti in pomanjkljivosti in da je dejansko te\u017eko prese\u010di romanti\u010dni razkol med pri\u010dakovanji in resni\u010dnostjo. V <b>Ljubezni<\/b> poka\u017ee svoje like v trenutkih njihove najve\u010dje ranljivosti, ne da bi iz nas naredil voajerje; v tem je njegova re\u017eijska ve\u0161\u010dina. Poka\u017ee tudi, da je del na\u0161ega vsakdanjika vedno \u00bbperformativen\u00ab \u2013 pravzaprav se v vsakem izmed delov trilogije znajde dramsko-uprizoritvena sekvenca, ki na neki na\u010din simbolizira prav tisto \u017eivljenjsko prese\u017eno, ki ga avtor vedno povezuje z nevidnimi nitmi intimne povezanosti. Plovba do tega je lahko razburkana in vodi mimo razli\u010dnih \u010deri, toda ljudomrznosti ali pesimizma v trilogiji Daga Johana Haugeruda ne bomo na\u0161li.\u00ab<br \/>\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Norve\u0161ki re\u017eiser nas v zadnjem delu trilogije&nbsp;tematsko povezanih, a samostojnih filmov,&nbsp;postavljenih v sodobni Oslo&nbsp;(Seks,&nbsp;Sanje,&nbsp;Ljubezen), povabi k razmisleku o na\u0161ih \u017eeljah in pri\u010dakovanjih v zvezi s spolnostjo, razmerji in intimnostjo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":395599,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/395577"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/395599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=395577"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}