iz prve roke
<\/b>\u00bbTakoj ko sem prebral Barryja Lyndona<\/i>, sem bil navdu\u0161en. V\u0161e\u010d so mi bili tako zgodba kot liki, zdelo pa se mi je tudi, da bi bilo roman mogo\u010de prenesti na filmsko platno, ne da bi ga pri tem uni\u010dili. Poleg tega je knjiga ponujala prilo\u017enost narediti nekaj, kar film lahko naredi bolje kot katerakoli druga umetni\u0161ka zvrst, in sicer predstavi zgodovinsko snov. Opisovanje ne sodi med najmo\u010dnej\u0161e plati romanov, filmi pa to opravijo zlahka, vsaj kar zadeva napor, ki ga mora vlo\u017eiti ob\u010dinstvo. \/…\/ Barry Lyndon<\/i> je zgodba, ki ne temelji na presene\u010denjih. Tu ni pomembno, kaj<\/i> se bo zgodilo, ampak kako<\/i>. Mislim, da se Thackeray odpove u\u010dinku presene\u010denja, da bi dosegel ve\u010dji ob\u010dutek neizogibnosti in bolj\u0161o integracijo tistega, kar bi sicer lahko delovalo melodramati\u010dno ali izumetni\u010deno. \/\u2026\/ Glas pripovedovalca ustvarja enak dramati\u010dni u\u010dinek kot na primer na\u0161e v\u00e9denje, da je Titanik obsojen na propad, medtem ko gledamo brezskrbne prizore priprav in izplutja. Ti zgodnji prizori bi bili nerazlo\u017eljivo dolgo\u010dasni, \u010de ne bi vedeli za sre\u010danje ladje z ledeno goro. Vnaprej\u0161nja seznanjenost z bli\u017eajo\u010do se katastrofo nas prikraj\u0161a za presene\u010denje, vendar ustvari napetost. \/…\/
Thackeray je Barryja Lyndona<\/i> opisal kot \u2018roman brez junaka\u2019. Barry je naiven in neizobra\u017een. \u017dene ga nezadr\u017ena \u017eelja po bogastvu in dru\u017ebenem polo\u017eaju, to pa se izka\u017ee za neugodno kombinacijo, ki njemu in njegovi okolici na koncu povzro\u010di veliko nesre\u010de in bridkosti. Na\u0161a \u010dustva do Barryja so me\u0161ana, ima pa \u0161arm in pogum, zato je nemogo\u010de, da nam ne bi bil v\u0161e\u010d; kljub domi\u0161ljavosti, neob\u010dutljivosti in drugim pomanjkljivostim. Je zelo realisti\u010den lik, ki ni niti klasi\u010dni junak niti klasi\u010dni negativec. \/…\/
Na film sem se za\u010del pripravljati eno leto pred za\u010detkom snemanja in mislim, da je bil ta \u010das zelo dobro izkori\u0161\u010den. Temelj ter sine qua non<\/i> vsake zgodovinske ali futuristi\u010dne zgodbe je, da gledalec verjame v tisto, kar vidi.\u00ab
\u2013 Stanley Kubrick<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbNi bilo pri\u010dakovati \/\u2026\/, da bo Kubrickov pogled na 18. stoletje konvencionalen \u2013 misti\u010den in fantazijski, pre\u017eet z lahkotnostjo in razuzdanostjo, frivolnostjo in romanti\u010dno zasanjanostjo. Barry Lyndon<\/b> obdobju vra\u010da treznost in zgodovinsko te\u017eo: sodobni svet je v mnogih pogledih neposredni naslednik stoletja razsvetljenstva, Kubrick pa se po desetletju ukvarjanja s prihodnostjo potrpe\u017eljivo vra\u010da k njegovim koreninam. Umetni\u0161ko delo razume kot dialog med preteklostjo in prihodnostjo, iz katerega je bila sedanjost \u2013 torej \u017eivljenje \u2013 izklju\u010dena. Na\u010delo ustvarjanja je smrt, vso umetnost pa preveva duh destruktivnosti in nelagodja. 18. stoletje je bilo za Kubricka \u2013 podobno kot Dunaj za Sternberga, Stroheima in \u0161tevilne umetnike habsbur\u0161kega obdobja \u2013 gnilo do temeljev; doba, ki jo \u010daka neizbe\u017een propad; za fasado zabav, razko\u0161ja in u\u017eitkov \u017ee pre\u017eita smrt in razkroj.\u00ab
\u2013 Michel Chion<\/p>\n
\u00bbKompozicije prikli\u010dejo lepoto slik iz tistega obdobja, vendar Kubrick ob\u010dutek prostornosti uporabi za ponazoritev klavstrofobije in povr\u0161inskosti dru\u017ebe. Kot bi slike o\u017eivele in postale krste, iz katerih liki ne morejo pobegniti \u2013 ta odmaknjenost od likov pa ve\u010dino filma spremeni v hladno izku\u0161njo. Toda kumulativni u\u010dinek je ganljiv in silovit. Zadnja sekvenca me ob vsakem gledanju pripravi do solz.\u00ab
\u2013 Keith Uhlich, Senses of Cinema<\/i><\/p>\n
\u00bbBarry Lyndon<\/b>, tretji zgodovinski film Stanleyja Kubricka po Stezah slave<\/b> (Paths of Glory) in Spartaku<\/b> (Spartacus), je pretresljiva pripoved o izgnanstvu; o tem, kaj pomeni biti tujec v lastnem \u017eivljenju. Kritiki so nastop Ryana O\u2019Neala ozna\u010dili za togega, \u010deprav gre v resnici za filmsko igro kar najbolj subtilne vrste. Povezava z drugimi Kubrickovimi deli je o\u010ditna. Ra\u010dunalnik HAL iz filma 2001: Odiseja v vesolju <\/b>(2001: A Space Odyssey), antijunak Alex iz Peklenske pomaran\u010de<\/b> (A Clockwork Orange) in Barry Lyndon so vsi v konfliktu s tistim, kar se je zahodna kultura nau\u010dila spo\u0161tovati. Toda ti modeli \u017eivljenja temeljijo na napa\u010dnem razumevanju \u010dlove\u0161ke narave. Evropa 18. stoletja je predstavljala najbolj formalno obdobje zahodne civilizacije. V Barryju Lyndonu<\/b> ta ideja najde popoln filmski izraz.\u00ab
<\/b>\u2013 Peter von Bagh<\/p>\n
\u00bbU\u010dna ura iz filmske fotografije \u2013 znano je, da je Kubrick v skoraj vseh prizorih uporabil izklju\u010dno naravno svetlobo. Ne zamudite prilo\u017enosti in si ga oglejte v kinu!\u00ab
\u2013 Wendy Ide, The Observer<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film Stanleyja Kubricka, prirejen po klasi\u010dnem romanu Williama Makepeacea Thackerayja, je zgodba o vzponu in padcu o\u010darljivega sleparja, la\u017enivca in dru\u017ebenega povzpetnika iz 18. stoletja. Dobitnik \u0161tirih oskarjev, tudi za najbolj\u0161o fotografijo. Ob petdesetletnici filma. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":395543,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/395528"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/395543"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=395528"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}