Hollywood v filmih noir nastopa kot stroj za preskakovanje razrednega prepada (tu lahko odsko\u010di\u0161, se socialno, razredno prebije\u0161 ipd.), kot tovarna drugih prilo\u017enosti in ameri\u0161kega sna. Perverzna absurdnost ameri\u0161kega sna in mita o drugi prilo\u017enosti se v Wilderjevem Bulvarju somraka<\/b> (Sunset Boulevard, 1950) pikantno poigra z Joejem Gillisom (William Holden), nekdanjim reporterjem, zdaj holivudskim scenaristom, potemtakem kreatorjem fantazij o ameri\u0161kem snu in mobilnosti ameri\u0161ke dru\u017ebe.<\/p>\n
Ko ga zagledamo prvi\u010d, je \u017ee mrtev, a tega \u0161e ne vemo. Ko ga zagledamo drugi\u010d, mu sku\u0161ajo upniki zapleniti avto \u2013 Gillis z odpla\u010devanjem dolga zamuja, brez cvenka je in brez dela, tipi\u010dni noir mazohist, ki je izgubil elan in navdih. Pa \u0161e guma mu po\u010di. Ja, vse bolj izgublja kontrolo.<\/p>\n
Ko ga zagledamo tretji\u010d, se zate\u010de v pala\u010do na Sunset Boulevardu, kjer stanuje Norma Desmond, nekdanja zvezda nemega filma, ki svojo starost, pozabljenost in zavr\u017eenost slabo prena\u0161a. Igra jo Gloria Swanson, nekdanja zvezda nemega filma (Wilder je snubil tudi nekatere druge, recimo Mae West, Polo Negri in celo Mary Pickford), ki se je tedaj ravno peti\u010d lo\u010dila, v filmih pa \u017ee dolgo ni ve\u010d igrala, toda \u0161e vedno je bila na trgu \u2013 imela je svoj radijski \u0161ov in nastopala je v poletnih gledali\u0161kih predstavah. \u0160e vedno je bila ambiciozna.<\/p>\n
Tudi Norma Desmond je \u0161e vedno ambiciozna, \u0161e vedno je sebi\u010dna, \u0161e vedno je obsedena s svojo karizmo in \u0161e vedno misli, da je mogo\u010dna in velika. \u00bb\u0160e vedno sem velika, le filmi so zdaj manj\u0161i<\/i>.\u00ab<\/p>\n
In ker misli, da je \u0161e vedno velika in da jo feni blazno pogre\u0161ajo, na\u010drtuje comeback. Scenarij pa naj bi ji sfriziral Joe, ki ga takoj zasuje s komplimenti, darili in romanti\u010dnimi uverturami, celo v razko\u0161no sobo, v kateri so neko\u010d stanovali njeni mo\u017eje, ga preseli. In ja, svoj avto lahko skrije v njeno gara\u017eo \u2013 ne brez seksualnih podtonov. A te\u017eko bi rekli, da ni bil pri\u010dakovan. V resnici je \u017ee malce zamujal.<\/p>\n
Norma je zblojena, sfantazirana, vampirska in grandomanska ujetnica preteklosti, njena vila izgleda kot hi\u0161a vo\u0161\u010denih lutk, za butlerja pa ima kar Maxa von Mayerlinga (Max von Stroheim), svojega nekdanjega mo\u017ea in re\u017eiserja, ki jo je odkril in re\u017eiral v propadli, opu\u0161\u010deni, nikoli kon\u010dani Kraljici Kelly<\/b> (Queen Kelly, 1929) in ki ne pozabi poudariti, kako velika je bila neko\u010d Norma Desmond.<\/p>\n
\u00bbBila je najve\u010dja. Ti tega ne more\u0161 vedeti, premlad si. V enem tednu je prejela 17.000 pisem obo\u017eevalcev. Mo\u0161ki so podkupovali njeno frizerko, da bi pri\u0161li do pramena njenih las. Maharad\u017ea je pri\u0161el iz Indije in jo prosil za nogavico. Kasneje se je z njo zadavil!<\/i>\u00ab<\/p>\n
Gillis, ki se preseli k njej (najprej v gara\u017eo in potem v njeno posteljo), naj bi napisal scenarij za film Salome<\/b>,<\/i> s katerim bi se vrnila na sceno, toda zlagoma se romanti\u010dno zaplete z Betty (Nancy Olson), studijsko bralko scenarijev, ki je zrasla v Hollywoodu in hotela postati igralka, a ni imela pravega nosu.<\/p>\n
Gillis, nadomestek Normine opice, ki je poginila, misli, da lahko kar odide. Da se lahko preprosto odjavi. Da lahko pogodbo odpove. Ne more. To niso sanje, iz katerih se zbudi\u0161, ko je najhuje \u2013 to so sanje, v katerih tedaj, ko je najhuje, ostane\u0161. Pre\u017eivijo le tisti, ki vzdr\u017eijo svoje sanje. \u00bbNih\u010de nikoli ne zapusti zvezde. To zvezdo dela zvezdo,<\/i>\u00ab dahne Norma.<\/p>\n
Ko na koncu oznani, da je pripravljena za \u00bbveliki plan\u00ab, in ko se za\u010dne spu\u0161\u010dati po stopnicah svoje neogotske, mavzolejske pala\u010de, za\u010dne Max \u00bbre\u017eirati\u00ab reporterje in televizijske snemalce, ki so privihrali, tako da dobi groteskno, nevroti\u010dno, po\u0161astno verzijo \u00bbvelikega plana\u00ab, na katerega \u00bbvsi tisti \u010dudoviti ljudje v mraku<\/i>\u00ab \u2013 njena \u00bbnema\u00ab publika, ki je \u017ee davno ni ve\u010d in ki je izginila s prihodom zvoka \u2013 komaj \u010dakajo.<\/p>\n
Norma Desmond je bolna. Od nemo\u010di \u2013 od tega, da jo je publika, z Gillisom vred, zapustila, od tega, da gleda tja, kjer ni nikogar, od tega, da bulji v ni\u010d, od tega, da se identificira le \u0161e s svojim norim, nemogo\u010dim pogledom \u2013 se ji zme\u0161a. In kar je bistveno: Norma je bila zvezda nemega filma, kar seveda pomeni, da je bila dobra le toliko \u010dasa, dokler so bili filmi nemi, potemtakem toliko \u010dasa, dokler je ni bilo sli\u0161ati, dokler ni imela glasu, dokler ni dobila besede. Ko je dobila besedo, je bilo njene kariere konec. Ko je spregovorila, je izgubila publiko.<\/p>\n
Norma ne propade zato, ker se je postarala, ali pa zato, ker se \u2013 tako kot Joan Crawford v Aldrichevem Jesenskem listju<\/b> (Autumn Leaves, 1956) ali Jane Wyman v Sirkovem filmu Vse, kar dopu\u0161\u010dajo nebesa<\/b> (All That Heaven Allows, 1955) \u2013 zaplete z mlaj\u0161im mo\u0161kim, temve\u010d zato, ker je hotela imeti besedo. Somrak Hollywooda, ki ga popisuje Bulvar somraka<\/b>,<\/i> je povezan s povojnim uti\u0161anjem in pacifikacijo \u017eenske, ki se je med vojno, ko so bili mo\u0161ki zdoma, na fronti, \u00bbrazdivjala\u00ab. Joe Gillis, tipi\u010dni \u0161ibki, pasivni, impotentni mo\u0161ki tedanje dobe, ki mu agent re\u010de, da so bila \u00bbnajbolj\u0161a dela napisana na prazen \u017eelodec<\/i>\u00ab, svojo du\u0161o proda pacientki, \u017eenski, ki se lahko pogovarja le \u0161e sama s sabo.<\/p>\n
Normi Desmond \u2013 odmevu gospodi\u010dne Havisham iz Dickens\/Leanovih Velikih pri\u010dakovanj<\/b> (Great Expectations, 1946) \u2013 se zme\u0161a, ker ne prenese izgube mo\u010di. Njena napol paralizirana pala\u010da na Sunset Boulevardu, ki odmira v slow-motionu in ki seveda sploh ni bila na Sunset Boulevardu, temve\u010d na kri\u017ei\u0161\u010du bulvarjev Wilshire in Irving (pala\u010da nekdanje \u017eene magnata J. Paula Gettyja), je njena umobolnica, njen mavzolej dobe jazza, njena groteskna mentalna lepljenka (Gloria Swanson je \u0161tevilne rekvizite prinesla kar od doma), njen muzej vo\u0161\u010denih lutk, v katerem vegetirajo nekdanje zvezde nemega filma \u2013 Buster Keaton, Anna Q. Nilsson in H.B. Warner. Sloviti re\u017eiser Cecil B. DeMille, ki je kariero Glorie Swanson lansiral in ki igra samega sebe, \u010daka, da bo Salome \u2013 Norma Desmond \u2013 pripravljena na svoj zadnji close-up, njeni \u017eelji in njeni norosti pa mora ustre\u010di.<\/p>\n
DeMille je svoje prizore posnel kar na setu spektakla Samson in Dalila<\/b> <\/i>(Samson and Delilah, 1949), v katerem je glavno vlogo igrala Hedy Lamarr, ki je rekla, da ji morajo pla\u010dati 10.000 dolarjev, \u010de ho\u010de Gloria Swanson v filmu sedeti na njenem stolu, 25.000 pa, \u010de ji bo DeMille v filmu rekel, naj sede na stol Hedy Lamarr. Norma Desmond \u2013 po malem impersonatorka izgubljene dobe, dobe Macka Sennetta, Charlieja Chaplina, Valentina in same Glorie Swanson (ki je prav tako hlepela po comebacku) \u2013 je videti kot karikatura \u017eensk, ki so padle v vojnah spolov.
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. <\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00bbPerverzna absurdnost ameri\u0161kega sna in mita o drugi prilo\u017enosti se v Wilderjevem Bulvarju somraka pikantno poigra z Joejem Gillisom (William Holden), nekdanjim reporterjem, zdaj holivudskim scenaristom \/…\/.\u00ab \u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":395472,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/395381"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/395472"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=395381"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}