{"id":39415,"date":"2023-01-24T17:35:44","date_gmt":"2023-01-24T16:35:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/fantomska-nit\/"},"modified":"2023-01-24T17:47:07","modified_gmt":"2023-01-24T16:47:07","slug":"fantomska-nit","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/fantomska-nit\/","title":{"rendered":"Fantomska nit"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
London v 50. letih. Sloviti damski kroja\u010d Reynolds Woodcock s sestro Cyril u\u017eiva presti\u017eni polo\u017eaj v samem srcu britanskega modnega glamurja. V prepoznavnem stilu Hi\u0161e Woodcock se obla\u010dijo tako kraljeva dru\u017eina kot filmske zvezde, premo\u017ene dedinje, imenitne dame in debitantke. Neskon\u010dna parada \u017eensk ponuja Reynoldsu dru\u0161\u010dino in navdih, medtem ko se mo\u0161ki trdno oklepa svojega samskega stanu. Dokler ne sre\u010da mlade in odlo\u010dne Alme, ki kmalu postane njegova muza in ljubimka. A ljubezen zatrese same temelje njegovega neko\u010d strogo nadzorovanega in skrbno ukrojenega \u017eivljenja.<\/p>\n

Re\u017eiser Paul Thomas Anderson (Gospodar<\/strong>, Tekla bo kri<\/strong>) in oskarjevec Daniel Day-Lewis, ki s filmom zaklju\u010duje svojo igralsko kariero, naslikata razko\u0161en portret umetnika in \u017eensk, zaradi katerih se vrti njegov svet.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Paul Thomas Anderson je film Fantomska nit <\/strong>posvetil svojemu vzorniku, lani preminulemu ameri\u0161kemu re\u017eiserju Jonathanu Demmeju.<\/p>\n

Ker v \u010dasu snemanja Fantomske niti <\/strong>ni bil na voljo nih\u010de od re\u017eiserjevih rednih direktorjev fotografije, je to vlogo tokrat prevzel sam. Vendar se iz spo\u0161tovanja do stroke pod film ni \u017eelel podpisati kot direktor fotografije. \u00bbVem, kako usmeriti kamero v pravo smer in \u0161e nekaj drugih tehni\u010dnih re\u010di. Toda nisem direktor fotografije. Film je bil \u2013 v najbolj\u0161em pomenu besede \u2013 timsko delo,\u00ab <\/em>je povedal v intervjujih.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTo ni obi\u010dajna ljubezenska zgodba. Za nekaj bolj nenavadnega gre. Veliko re\u017eiserjev je \u017ee sku\u0161alo poustvariti Hitchcockovo Rebecco<\/strong>, pa jim je spodletelo. In jaz bom br\u017ekone naslednji. A tokrat gre za druga\u010dno zgodbo. Sem velik ljubitelj razko\u0161nih gotskih romanc, kakr\u0161ne so snemali stari mojstri. Pri teh ljubezenskih zgodbah mi je neizmerno v\u0161e\u010d, da so tako napete. Ljubezenska zgodba z dobro mero suspenza je imenitna kombinacija. \/\u2026\/ Danielu Day-Lewisu sem sam predlagal ponovno sodelovanje, saj se mi je zdelo, da nama gre zelo dobro in oba sva bila navdu\u0161ena nad prej\u0161njim filmom [Tekla bo kri<\/strong>]. Vselej je malce tvegano, ko sku\u0161a\u0161 ponoviti nekaj dobrega, a zdelo se mi je noro, da ne bi izrabil te prilo\u017enosti. \/\u2026\/ Pisanje scenarija je bilo, iskreno povedano, najino skupno delo. Karkoli sem napisal, sem mu dal nemudoma v branje. Namesto da bi se odmaknil, napisal scenarij in ga sku\u0161al z njim o\u010darati, sva sodelovala pri vsakem koraku, kar mi je bilo v veliko pomo\u010d pri snovanju zgodbe in lika. Hkrati pa je bilo tudi izjemno prakti\u010dno, saj je Danielu omogo\u010dilo dovolj \u010dasa, da se pripravi in nau\u010di vsega tistega, kar mora igralec znati, da bi lahko odigral damskega kroja\u010da.\u00ab
– Paul Thomas Anderson<\/p>\n

\u00bbNe vem zakaj, toda nenadoma sem za\u010dutil neznansko potrebo, da bi povedal zelo angle\u0161ko zgodbo. Anglija ti\u010di globoko v meni. Narejen sem iz nje. Ideja filma, ki se odvija v Angliji, je bila dolgo \u010dasa preblizu tistemu svetu, pred katerim sem pobegnil \u2013 svetu elegantnih sprejemnic in klasi\u010dnega Shakespearja. Toda povojni London me je vedno privla\u010dil. Star\u0161a sta mi pripovedovala, kak\u0161no je bilo \u017eivljenje med bombardiranjem, in zdelo se mi je, kot bi te zgodbe ponotranjil. Do tega sveta sem zelo sentimentalen, moj o\u010de pa je bil zelo podoben Reynoldsu Woodcocku. \u010ce umetnik ni zatopljen sam vase, kaj potem sploh je?\u00ab
– Daniel Day-Lewis<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Paul Thomas Anderson (1970, Studio City, Kalifornija) je po dveh semestrih angle\u0161\u010dine na Emerson Collegeu in le dveh dneh na Univerzi v New Yorku za\u010del svojo kariero kot filmski samouk. Pozornost je pritegnil na festivalu Sundance leta 1993 s kratkim nizkoprora\u010dunskim filmom Cigarettes & Coffee<\/strong> in s celove\u010dernim prvencem Hard Eight<\/strong>, ki je bil tri leta kasneje izbran v cansko sekcijo Posebni pogled. Odlo\u010dilen preboj so mu prinesle Vro\u010de no\u010di<\/strong> (Boogie Nights<\/strong>, 1997), ki so bile leta 1998 nominirane za tri oskarje. Tri nominacije Ameri\u0161ke filmske akademije si je prislu\u017eil tudi njegov naslednji film, Magnolija<\/strong> (Magnolia<\/strong>, 1999). Leta 2002 je za romanti\u010dno komedijo Pijani od ljubezni<\/strong> (Punch-Drunk Love<\/strong>) iz Cannesa odnesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo, njegov naslednji film Tekla bo kri<\/strong> (There Will Be Blood<\/strong>, 2007), ki so ga \u0161tevilni kritiki razglasili za enega najbolj\u0161ih filmov desetletja, pa je bil nagrajen z oskarjem za najbolj\u0161ega igralca Daniela Day-Lewisa in najbolj\u0161o fotografijo. Sledil je izdatno nagrajeni in kriti\u0161ko opevani Gospodar <\/strong>(The Master, 2012) z Joaquinom Phoenixom in Philipom Seymourjem Hoffmanom v glavnih vlogah. Dve nominaciji za oskarja je nato po\u017eela \u0161e detektivka Skrivna pregreha <\/strong>(Inherent Vice<\/strong>, 2014). Fantomska nit <\/strong>je re\u017eiserjev osmi celove\u010derni film in drugo sodelovanje z britanskim igralcem Danielom Day-Lewisom.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbToliko \u010distega in slastnega u\u017eitka je v tem filmu, v njegovi nenavadnosti, njegovi vehemenci, njegovih izbruhih absurdnosti, ki so vsi izpeljani z vrhunsko eleganco.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbKako sploh opisati \u010dudovito blazno Fantomsko nit <\/strong>Paula Thomasa Andersona, film, ki je prav toliko precizen, kolikor je deliri\u010den? \u010ce parafraziram Stanleyja Cavella, gre za komedijo dvorjenja, poroke in ponovne poroke. Toda komedija je morda preve\u010d enostranska oznaka za to zgodbo o intimnem \u017eivljenju para, ki mu nih\u010de ne bi podpisal do\u017eivljenjske garancije, od prve iskre privla\u010dnosti do negotovega razmerja mo\u010di. Poleg osupljivih predstav Daniela Day-Lewisa, Vicky Krieps in Lesley Manville, \/\u2026\/ bleste\u010de 35-milimetrske fotografije samega Andersona in skoraj omniprezentne orkestralne podlage Jonnyja Greenwooda, ki je sli\u0161ati kot Nelson Riddle na ekstaziju, je tisto, kar filmu podeli edinstven zna\u010daj, njegovo teko\u010de prehajanje med razpolo\u017eenji: kot bi duhovi tako raznolikih \u017eanrov, kot so gotski trilerji (Hitchcockova Rebecca<\/strong>), screwball komedije (Hawksova Pestunja<\/strong>), perverzne, obsesivne romance (Kubrickova Lolita<\/strong>) in feministi\u010dne inverzije klasi\u010dnih pravljic izpod peresa Angele Carter, poplesavali po robu kolektivne zavesti vseh vpletenih, vklju\u010dno z gledalcem.\u00ab
– Amy Taubin, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbFantomska nit<\/strong>, re\u017eiserjev najbolj dostopen film po dolgih letih, je v en dih presunljivo avtenti\u010dna kostumska drama in \u010darobna basen o osamljenih, samoljubnih ljudeh, ki v svojem ob\u010dutku odtujenosti najdejo uteho.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire <\/em><\/p>\n

\u00bbNajnovej\u0161i film Paula Thomasa Andersona je pravzaprav rimejk njegovega Gospodarja <\/strong>iz leta 2012. Slednji je do danes veljal za re\u017eiserjev najbolj\u0161i film, toda Fantomska nit <\/strong>ga v marsi\u010dem tudi prese\u017ee. Oba govorita o obsesivnih, oblastnih ustvarjalcih, katerih ustvarjalna in zasebna \u017eivljenja sprva obogati, nato pa ogrozi prihod novinca ali novinke, ki sta najprej poni\u017ena, nato pa vse bolj samozavestna. Bistvena novost tokratnega filma je v spremembi tona; Anderson v Gospodarju <\/strong>in Fantomski niti <\/strong>sicer pripoveduje isto zgodbo \u2013 toda v prvem kot tragedijo in v drugem kot farso. Osupljivo pa je, da se farsa izka\u017ee za dale\u010d bolj tragi\u010dno, ker so v jedru filma <\/strong>ljubezen, razburkana mo\u010d ljubezni ter tesna prepletenost stvarjenja in uni\u010denja, ki zaznamuje tako ljubezen kot umetnost.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemno pri Fantomski niti <\/strong>je to, da gre v bistvu za dramo majhnega obsega, za komorno dramo s tremi igralci, ki se pove\u010dini odvije za zaprtimi vrati Reynoldsovega londonskega doma in ateljeja. Toda hkrati imamo ob\u010dutek<\/em>, da gledamo velik film, tako kot se nam nekatere hollywoodske romance iz 40. in 50. let lahko zdijo kolosalne kljub omejenim prizori\u0161\u010dem: izdelan je z izjemnim razko\u0161jem, z ob\u010dutkom za detajle, ki mu podeli neizmerne razse\u017enosti. \/…\/ To je v svojem jedru film o vojni \u2013 od Reynoldsovih okrutnih, zajedljivih pripomb med zajtrki do Alminih drasti\u010dnih poskusov, da bi dosegla ne le lastno neodvisnost, temve\u010d tudi nadzor nad svojim mo\u0161kim. Te\u017eko je razumeti, kako lahko nekdo Fantomsko nit <\/strong>brez kan\u010dka ironije ozna\u010di za ‘ljubezensko zgodbo’; to je film, ki izbere ljubezen, ali potrebo po posedovanju, za temelj zgodbe, ki je v resnici grozljivka.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser in scenarist Paul Thomas Anderson je ustvaril kostumsko dramo osupljive tonalne gibkosti, Daniel Day-Lewis in Vicky Krieps pa odigrata umerjeni predstavi, ki po\u010dasi razgalita svojo izjemno globino: prese\u017eeta latentne kli\u0161eje o umetnikovem trpljenju, da bi se dotaknila mnogo bolj kompleksnih in skrivnostnih resnic o po\u017eelenju, ambiciji in nadzoru.\u00ab
– Tim Grierson, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm z natan\u010dno odmerjeno me\u0161anico komedije in lahkotnega nadrealizma preslika Rebecco <\/strong>Daphne du Maurier v zgodbo o soproginem in sestrinem obvladovanju krhkega mo\u0161kega ega; predstavi Vicky Krieps in Lesley Manville podelita filmu o\u010darljivo, niansirano globino. Tako kot lik Daniela Day-Lewisa v podloge obla\u010dil v\u0161iva skrivna sporo\u010dila, tudi Anderson namiguje na skrivnosti, ki tlijo pod povr\u0161jem, s svojim hipnoti\u010dnim, po\u010dasnim pribli\u017eevanjem kamere \u2013 to je dostojni dedi\u010d ponavljajo\u010dih se sanj o Manderleyju.\u00ab
– Chloe Lizotte, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbPredstave vseh igralcev so sijajne, medtem ko prispevke filmske ekipe, od Andersonove lastne (nepodpisane) fotografije do srhljive in romanti\u010dne glasbe Jonnyja Greenwooda, odlikujejo eleganca, intimnost in ambivalenten naboj; enigmati\u010dna in dvoumna narava filma je nelo\u010dljiv del njegovega psiholo\u0161kega portretiranja. \u010cudovit film, v katerem se boste z veseljem izgubili.\u00ab
– Ignatiy Vishnevetsky, The A. V. Club<\/em><\/p>\n

\u00bbReynoldsovo vedenje je morda res muhasto, toda Fantomska nit<\/strong> je vseskozi videti \u010dudovito: Anderson, ki je bil tokrat svoj lasten, nepodpisan direktor fotografije, je snemal na 35-mm in ujel sleherni razko\u0161ni interjer ter vsako veli\u010dastno izklesano obleko v brezhiben kader. \/…\/ Film je tudi zvo\u010dno omamen; Jonny Greenwood, kitarist skupine Radiohead, je v svojem \u010detrtem sodelovanju z re\u017eiserjem ustvaril glasbeni aran\u017ema, ki vklju\u010duje vse od oglu\u0161ujo\u010dega uvodnega brnenja do najmehkej\u0161ega klavirskega jazza. Predvsem pa se boste v Andersonovem filmu z najve\u010djim u\u017eitkom izgubili in na trenutke tudi zbegali. Reynolds, kot to razlo\u017ei Almi, z v\u0161ivanjem skrivnih sporo\u010dil v obla\u010dila nadaljuje staro tradicijo vrhunskih kroja\u010dev. In tudi Fantomska nit <\/strong>ima skrivnosten zna\u010daj, saj svojih temeljnih enigem \u2013 talenta, ljubezni in predanosti \u2013 ni pripravljena omejiti na eno samo univerzalno velikost.\u00ab
– Melissa Anderson, 4 Columns<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ ves film preveva vzdu\u0161je intimne in premi\u0161ljene komorne drame, kjer se \u010dustva izra\u017eajo skozi pridu\u0161en \u0161epet in prikrite poglede. \u010ce so re\u017eiserjeve prej\u0161nje filme zaznamovali energi\u010dni pome\u017eiki re\u017eiserjem, kot so Martin Scorsese, Stanley Kubrick in Elia Kazan, me je Fantomska nit <\/strong>prej spomnila na tisto pe\u0161\u010dico zadr\u017eanih, o\u010darljivih komornih dram, ki jih je v 70. letih po sr\u010dnem infarktu posnel Luchino Visconti. <\/em>(Film je tudi posve\u010den pokojnemu Jonathanu Demmeju, enemu Andersonovih velikih vzornikov, in v njem lahko zlahka prepoznamo enako pozornost do gest in pogledov, ki zaznamuje Demmejev zadnji igrani film Ricki and the Flash<\/strong><\/em>.) \/…\/ Ve\u010dina zgodb o iskanju ljubezni izgradi ostre, robate svetove in nato pusti ljubezni, da jih omeh\u010da. Fantomska nit <\/strong>napravi obratno: izgradi mehak, celo \u010duten svet in nam poka\u017ee, da se ljubezen v\u010dasih skriva v raztrganinah in nazob\u010danih robovih.\u00ab
– Bilge Ebiri, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce opazujete pot re\u017eiserjeve rasti, postajajo Andersonovi filmi vse manj kri\u010de\u010di in vse bolj subtilni. Trenutno je v obdobju pretanjenosti in delikatnosti, filme izdeluje s tak\u0161no finomehaniko, da njegovih posegov v kader niti ne zaslutite. (V redkih trenutkih, ko jih, pa opazite le njegovo o\u010daranost nad detajli in postopki krojenja oblek; ta film ni oda ali poklon, temve\u010d prej radovednost na delu, ki nato spro\u017ei \u0161e na\u0161o radovednost za kroja\u010devo obrt.) Njegova nevsiljiva estetika, natan\u010dno umerjena, da bi poudarila igralce in, kajpak, obla\u010dila, ti\u010di v ozadju varljivega razko\u0161ja. To je film, v katerega se boste hoteli naseliti iz \u010diste radosti u\u017eivanja v Andersonovem lahkotnem mojstrstvu.\u00ab
– Andrew Crump, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbAnderson je film sam tudi posnel in njegova 35-milimetrska fotografija je po videzu in teksturi radikalno druga\u010dna od vsega, kar je ustvaril doslej \u2013 preveva jo subtilna, sugestivna svetloba, ki \u017ee zdavnaj ni ve\u010d v modi. \/\u2026\/ Od baha\u0161ke virtuoznosti in kader-sekvenc iz \u010dasa re\u017eiserjevega posnemanja Scorseseja in Kubricka smo pri\u0161li zelo dale\u010d: v preprosti, prefinjeni brez\u010dasnosti svoje metode je Fantomska nit<\/strong> tako reko\u010d ljubezensko pismo klasi\u010dnim estetskim vrednotam \u2013 filmskim, kroja\u0161kim in vsem drugim. \/\u2026\/ Ko dose\u017eemo nepri\u010dakovani konec, ljubimca po\u010dasi prispeta do medsebojnega razumevanja, film pa razkrije pretkani uvid, h kateremu je ves ta \u010das te\u017eil: izrabil je ve\u0161\u010dino, ki stremi k popolnosti, da bi slavil vrline nepopolnosti.\u00ab
– A. A. Dowd, The A. V. Club<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bbNepri\u010dakovani obrati si nenehno sledijo, brez postanka. Struktura filma v teoriji sledi poznanim linijam gotske romance (\u010de bi morali izbrati predhodnika, bi bila to br\u017ekone Hitchcockova Rebecca<\/strong>), toda ko ga gledate, si ne morete niti zamisliti, kam bo film poneslo, ali kako konvencionalno romanti\u010dno je v resnici razmerje med Reynoldsom in Almo.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbWoodcock ljubi le \u017eensko, ki jo sam ustvari (oble\u010de, oblikuje, zdizajnira), Alma pa no\u010de biti le njegova kreacija, zato se znajde na dveh frontah \u2013 \u010de ho\u010de pre\u017eiveti in ugotoviti, kaj je sploh med mo\u0161kim in \u017eensko, mora nevtralizirati tako mo\u0161kega, ki lahko \u017eenskam laska le tako, da jih poni\u017euje, kot \u017eensko, ki u\u017eiva v tej mo\u0161ki “kreativni” agresivnosti, potemtakem tako mo\u0161ko objektiviranje \u017eensk kot \u017eensko obo\u017eevanje mo\u0161ke “genialnosti”, s podleganjem \u00bbsenzualni\u00ab represivni stereotipnosti vred. Ne, za ljubezen ni mogo\u010de nikoli re\u010di, da ni spolitizirana \u2013 in da ni produkt politi\u010dnega boja.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFantomska nit<\/strong> je prav \u00bbkompleksno\u00ab kostumski film: najprej v dobesednem pomenu, v katerem angle\u0161ka terminologija ozna\u010duje filme, ki se dogajajo v britanskih imperialnih \u010dasih (ta film se sicer dogaja sredi prej\u0161njega stoletja v Londonu, toda z \u00bbbrez\u010dasno\u00ab aristokratsko atmosfero), potem v tem, da je njegov protagonist nekdo, ki kostume snuje in oblikuje, in ne nazadnje v tem, da je v tej \u00bbkostumografiji\u00ab oziroma Reynoldsovem damskem kroja\u0161tvu skoraj nekaj sakralnega. Toda sakralnega v tem smislu, v katerem je tudi ljubezen neka posvetitev svojega objekta. \/\u2026\/ Naj je Fantomska nit <\/strong>\u0161e tako rafinirano estetska, bi vendarle bila samo \u0161e en film o mo\u0161ki gospodovalnosti in \u017eenski podrejenosti, ki mu tudi ne manjka moment \u017eenske upornosti, \u010de ne bi bil presenetljiv prav v tem \u00bb\u017eenskem momentu\u00ab. Alma se v poskusu, da bi Reynoldsa pridobila bolj zase, domisli ne\u010desa posebnega \/\u2026\/. Ni\u010d \u010dudnega, \u010de se Reynolds potem z njo poro\u010di. Tako smo pa\u010d dobili film o ukrotitvi \u00bbmo\u0161ke po\u0161asti\u00ab.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbAnderson je znan po svojih filmskih likih, ki so po\u0161kodovani in v\u010dasih obupani. Pogosto jih portretira ujete v nezdrave dru\u017einske odnose, kot ljudi, ki so od svoje okolice odtujeni. Ob\u017ealujejo svojo preteklost ali jih mu\u010di osamljenost. V Fantomski niti<\/strong> naprej ka\u017ee, da bo tak samo Woodcock. Torej da gre za \u0161e eno zgodbo o liku umetnika, za katerim stojijo \u017eenske. Za njim, tako v pripovedi, kot tudi v smislu pomembnosti in dodelanosti filmskih vlog. Anderson si ne\u010desa tako konvencionalnega in pre\u017eivetega o\u010ditno \u0161e v sanjah ne bi privo\u0161\u010dil. Fantomska nit<\/strong> se v svojem razko\u0161nem vizualnem slogu izka\u017ee za \u010drno humorno pripoved o ne le enem, temve\u010d dveh proti junakih, ki drug brez drugega ne moreta. Drug z drugim pa tudi ne. Film, ki mu uspe nepri\u010dakovano in mojstrsko razgraditi prav vse kli\u0161eje svojega lastnega \u017eanra, tako postane odli\u010dna izku\u0161nja na vseh ravneh.\u00ab
– Tina Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

London v petdesetih letih. Ko sloviti damski kroja\u010d Reynolds Woodcock sre\u010da mlado Almo, se zatresejo sami temelji njegovega neko\u010d strogo nadzorovanega in skrbno ukrojenega \u017eivljenja. Film Paula Thomasa Andersona (Sladi\u010deva pica, Gospodar) z Vicky Krieps in Danielom Day-Lewisom v glavnih vlogah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39423,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39415"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39423"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}