zgodba<\/b>
Pi\u0161e se leto 2002 v kalifornijskem Sacramentu. Christine McPherson, ki sli\u0161i na vzdevek Lady Bird, je bistra, ambiciozna in uporni\u0161ka najstnica. Trmasto kljubuje svoji materi, neskon\u010dno ljube\u010di, a kriti\u010dni in odlo\u010dni medicinski sestri, kateri je v resnici na las podobna. O\u010de je izgubil slu\u017ebo, zato se mati na vso mo\u010d trudi, da bi pre\u017eivela dru\u017eino. Lady Bird, ki pravkar obiskuje zadnji letnik katoli\u0161ke srednje \u0161ole, pa sanjari o pobegu iz predmestja, presti\u017enih univerzah in velemestnih neboti\u010dnikih ameri\u0161ke Vzhodne obale.<\/p>\n
Samostojni re\u017eijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha<\/b>, Maggie ima na\u010drt<\/b>) <\/b>prina\u0161a o\u010darljivo oseben pogled na <\/b>turbulenten odnos med materjo in najstni\u0161ko h\u010derko, na pritiske odra\u0161\u010danja in resni\u010dni pomen tistega, \u010demur pravimo dom.<\/p>\n
iz prve roke<\/b>
\u00bbOdnos med materjo in h\u010derjo je ljubezenska zgodba tega filma. \/\u2026\/ Zgodbe filmov o najstnicah se obi\u010dajno vrtijo okoli nekega fanta: princa na belem konju, odgovora na vse tegobe \u017eivljenja. Toda to ni prav ni\u010d podobno resni\u010dnemu \u017eivljenju. Ve\u010dina \u017eensk, ki jih poznam, je imela v najstni\u0161kih letih neznansko lepe in neskon\u010dno zapletene odnose s svojimi materami. \u017delela sem posneti film, ki bi se osredoto\u010dil na to \u2013 kjer bi v vsakem trenutku \u010dutili empatijo do obeh likov. Nisem hotela, da bi imela ena prav, druga pa bi se motila. Hotela sem, da bi se obe bole\u010de neuspe\u0161no trudili razumeti druga drugo in na koncu nagraditi njuno neutrudno ljubezen. Zame so to najbolj ganljive ljubezenske zgodbe. Ljubezen med materjo in h\u010derjo je ena najbolj polnih ljubezni, kar jih poznam. \/\u2026\/ Odra\u0161\u010dala sem v Sacramentu, ki ga ljubim, in tako je bil prvi vzgib za nastanek filma moja \u017eelja napisati ljubezensko pismo temu kraju, katerega pomen sem resni\u010dno doumela, \u0161ele ko sem ga zapustila. Te\u017eko je prepoznati globino svoje navezanosti, ko jih ima\u0161 \u0161estnajst in si prepri\u010dan, da se ‘\u017eivljenje’ dogaja nekje drugje. Film ni posnet po resni\u010dnih dogodkih, a v njegovem jedru so resni\u010dni ob\u010dutki, povezani z domom, otro\u0161tvom in odhodom. \/\u2026\/ Ob besedi Kalifornija ljudje navadno pomislijo na San Francisco ali Los Angeles, toda v notranjosti dr\u017eave le\u017ei razse\u017ena poljedelska dolina. Sacramento se nahaja na njenem severnem robu, in \u010deprav gre za prestolnico zvezne dr\u017eave, ima poljedelstvo v kosteh. To ni baha\u0161ko mesto. Ne posku\u0161a se ogla\u0161evati ali prodajati. Ta kraj in njegove ljudi zaznamujeta nekak\u0161na skromnost in integriteta.\u00ab
– Greta Gerwig<\/p>\n
portret avtorice<\/b>
Greta Gerwig <\/b>(rojena leta 1983 v Sacramentu, Kalifornija) je kon\u010dala \u0161tudij angle\u0161\u010dine in filozofije na presti\u017enem kolid\u017eu Barnard v New Yorku. V novem tiso\u010dletju se je hitro uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih igralk ameri\u0161kega neodvisnega filma nove generacije, zlasti njegove naturalisti\u010dne, nizkoprora\u010dunske in mo\u010dno dialo\u0161ke veje, imenovane \u00bbmumblecore\u00ab. Skupaj z Joejem Swanbergom je leta 2008 napisala in re\u017eirala romanti\u010dno dramo Nights and Weekends <\/b>ter v njej tudi nastopila. Prvi kriti\u0161ki uspeh ji je prinesla vloga Florence v romanti\u010dni komediji Greenberg <\/b>(2010), igralkinem prvem sodelovanju z re\u017eiserjem Noahom Baumbachom. Dve leti kasneje je nastopila v naslovni vlogi Baumbachove indie uspe\u0161nice Frances Ha <\/b>(2012), za katero je skupaj z re\u017eiserjem podpisala tudi scenarij, vloga pa ji je prinesla nominacijo za zlati globus. Skupaj sta nato spisala \u0161e scenarij za komedijo Mistress America <\/b>(2015), ki je ob premieri na festivalu Sundance po\u017eela navdu\u0161en odziv kritike. Zaigrala je tudi v filmih Rimu z ljubeznijo<\/b> (To Rome with Love, 2012) Woodyja Allena, Maggie ima na\u010drt<\/b> (Maggie’s Plan, 2015) Rebecce Miller, Wiener-Dog<\/b> (2016) Todda Solondza, Jackie <\/b>(2016) Pabla Larra\u00edna in 20th Century Women<\/b> (2016) Mika Millsa, ki ji je prinesel \u0161tevilne nominacije in nagrade kriti\u0161kih zdru\u017eenj. Lady Bird<\/b> je igralkin samostojni re\u017eijski prvenec.<\/p>\n
kritike<\/b>
\u00bbLady Bird<\/b><\/i> imamo lahko za neke vrste duhovnega predhodnika filma Frances Ha<\/b><\/i>, toda zdaj, ko je Gerwigova za kamero, film ni ve\u010d prisr\u010den poklon igralki, temve\u010d neposreden razmislek o njenih formativnih letih. Gerwigova ni posebej vpadljiva re\u017eiserka \u2013 \u010deprav pri pomembnih trenutkih ni\u010d ne skopari \u2013, a njena presunljivo u\u010dinkovita poteza je, da film skicira skozi niz spretnih drobnih monta\u017e, ki ujamejo bistvo lokacije ali situacije, ne da bi se pri njej predolgo zadr\u017eevale. Tako je, kot bi hotela z nami deliti zve\u017e\u010di\u010d, poln \u017eivih anekdot, ki se postopoma sestavijo v mnogo ve\u010djo sliko, kot neke vrste filmski pointilizem.\u00ab
– Scott Tobias, NPR<\/i><\/p>\n
\u00bbRe\u017eiserkino obvladano re\u017eijo napajajo same ideje znotraj filma. Estetika Lady Bird<\/b> ter njegova emocionalna in dramati\u010dna \u010ditljivost ustvarita nekak\u0161en realizem moralnosti, skrajno necini\u010dno in jasno razumevanje odgovornosti, ki jih prina\u0161a prora\u010dun tak\u0161nega filma, ter pri\u010dakovanj glede stila in vzdu\u0161ja, ki jih tak film ustvarja in mora tudi izpolniti, \u010de naj si zagotovi mesto v filmski umetnosti \u2013 in s tem primerno mesto za re\u017eiserko Greto Gerwig.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/i><\/p>\n
\u00bbLady Bird<\/b> s svojo toplino in iskrenostjo zasen\u010di sarkasti\u010dno ostrino nedavnih \u017eenskih zgodb o odra\u0161\u010danju, kot sta na primer K<\/b><\/i>ako sem izgubila nedol\u017enost <\/b>in Pri sedemnajstih<\/b>. Re\u017eiserkino spretno ravnanje s formo in tokom dialogov zaznamuje nekak\u0161en ekscentri\u010den individualizem. Pogumno zavrne tudi idejo, da se morajo zgodbe o najstnicah vrteti okoli zaljubljenosti. <\/i>Pripovedni lok Lady Bird <\/b>se namesto tega osredoto\u010di na protagonistkino odkrivanje same sebe in tako potrdi, kako pomembno je, da se \u017eenske re\u017eiserke lotijo teh zgodb iz lastne perspektive.\u00ab
– Caroline Madden, Reverse Shot<\/i><\/p>\n
\u00bbPaterson<\/b> Jima Jarmuscha in Lady Bird <\/b>Grete Gerwig \/…\/ sta najbolj\u0161a filma, kar sem jih videl po dolgem \u010dasu. Oba sta po svoje drobna filma, a sta za tisto, kar \u017eelita re\u017eiserja dose\u010di, popolna. Odli\u010dno sta narejena in odigrana. \/…\/ Film Grete Gerwig je naravnost osupljiv v tem, kako odra\u0161\u010dajo\u010do najstnico prika\u017ee na tako resni\u010den na\u010din, z edinstvenim zna\u010dajem, kot zelo samostojno in svojeglavo dekle. Tega filma ne bi mogel posneti noben mo\u0161ki. To je stoodstotno film \u017eenske re\u017eiserke. Vsebuje toliko drobnih detajlov. Nobenih velikih gest; ves je sestavljen iz majhnih prizorov. In deluje.\u00ab
– Jonas Mekas<\/p>\n
\u00bbLady Bird<\/b> je re\u017eijski prvenec ljubljenke indie filma (neko\u010d muze mumblecore gibanja) in glavni lik je pravzaprav ona sama, 15 let mlaj\u0161a, odigra pa jo Saoirse Ronan z vampirsko rde\u010dimi lasmi in aknastim obrazom \/\u2026\/. Prvi odzivi ob premieri v Telluridu so se \u0161e posebej \u010dudili, da je lahko tako dodelan film re\u017eijski prvenec. Toda \u010de ste spremljali kariero Grete Gerwig, ste nekaj takega zagotovo pri\u010dakovali: \u017ee ve\u010d kot desetletje nastopa v bistrih in sr\u010dnih dramedijah, jih pi\u0161e in celo sore\u017eira. Resni\u010dno presene\u010denje filma pa prina\u0161ata njegova skrajna iskrenost in oseben odnos \u2013 kar je bilo od Grete Gerwig sicer pri\u010dakovati, a je vendarle prava redkost pri debitantskih re\u017eiserjih, ki \u0161e niso imeli \u010dasa vaditi pristnosti.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbPremisa filma ni ni\u010d sve\u017eega, toda scenaristka-re\u017eiserka Greta Gerwig povzdigne napol biografsko variacijo svojega odra\u0161\u010danja v Sacramentu na novo valovno dol\u017eino, ki kar prekipeva od duhovitosti in globokega uvida. Film s Saoirse Ronan v energi\u010dni glavni vlogi, ki je njena najbolj\u0161a doslej, potrjuje, da se pogumna prezenca Gerwigove na platnu za kamero prevede v bogat in suveren re\u017eijski glas. Lady Bird<\/b> je v isti sapi sarkasti\u010dna in iskrena \u2013 ganljiva, odlo\u010dno \u017eenstvena oda odra\u0161\u010danju, ki svoje spro\u0161\u010dene doma\u010dnosti nikoli ne jemlje za samoumevno.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm Lady Bird <\/b>je morda manj izviren, a vendar poseduje tisti ob\u010dutek imperativa mladosti, \u0161e ne celovite izoblikovanosti in impulzivne predrznosti, ki prikli\u010de v spomin Truffautovo klasiko 400 udarcev <\/b>iz leta 1959.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bbTo ni nekak\u0161en ljubek konstrukt indie filma. Lady Bird <\/b>je navdu\u0161ujo\u010de resni\u010den in globoko oseben film, vsak njegov utrip zveni avtenti\u010dno.\u00ab
– Benjamin Lee, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010cudoviti film <\/b>Grete Gerwig, prisr\u010den, globoko oseben portret dekli\u0161ke adolescence, ki ga bolj zanimajo vezi med prijateljicami kot be\u017eni flirti s fanti, utripa v privla\u010dno razpu\u0161\u010denih ritmih mladosti.\u00ab
– Tomris Laffly, Time Out New York<\/i><\/p>\n
\u00bbLady Bird<\/b> je nekaj resni\u010dno posebnega: komedija o odra\u0161\u010danju, ki je tako sme\u0161na, dovzetna in odkritosr\u010dna, da ve\u010dina drugih filmov o adolescenci ob njej izpade kot vaja v kli\u0161ejih.\u00ab
– A. A. Dowd, The A. V. Club<\/i><\/p>\n
\u00bbLady Bird<\/b> je ena velikih filmskih radosti tega leta. Prvenec Grete Gerwig kot samostojne scenaristke-re\u017eiserke je tako moder, tako sme\u0161en in tako izjemno suveren, da se zdi, kot bi padel z neba.\u00ab
– Christopher Schobert, The Film Stage<\/i><\/p>\n
\u00bbLady Bird<\/b> je pogosto huronsko sme\u0161en, toda hkrati je velikodu\u0161en, svoje like sprejema z vsemi napakami in \u0161ibkostmi, hibami in vrlinami.\u00ab
– Allan Hunter, Screen International<\/i><\/p>\n
\u00bbZme\u0161njava in polomi najstni\u0161tva so pospremljeni z duhovniki, ki jo\u010dejo ali razumejo \u0161ale, s stranskim likom, ki je bolj zrel kakor glavni lik, in z veliko grozljivih partnerskih odlo\u010ditev. Tale “dramedija” je navsezadnje predvsem film o tem, kako se nau\u010diti poni\u017enosti – toda ne (nujno) skozi spiritualnost filma Lady Bird<\/b> ne odlikuje le dobra igra (Laurie Metcalf), temve\u010d tudi izrazito pristen ter kredibilen pogled na rana leta \u017eivljenja.\u00ab
– Peter Zupanc, TV Okno<\/i><\/p>\n
\u00bbRedkokdaj se zgodi, da filmska zgodba od prvih korakov dalje in skozi vse svoje peripetije, skratka \u00a0od zapletov do razpletov gledalca vodi v bolj ali manj enakomernem ritmu, brez prostega teka in odvodov ali celo slepih ulic. \u0160e redkeje to vidimo pri delih, ki prina\u0161a kompleksnost zapletene zgodbe, v katerih ob protagonistih nastopa \u0161e pisana mno\u017eica bolj ali manj enakovrednih junakov. In \u010de omenjenim zna\u010dilnostim dodamo \u0161e \u0161\u010depec tistega neortodoksnega, skoraj blagega, a zato ni\u010d manj brezkompromisnega feminizma, ki ga bo ve\u010dina de\u0161kega, morda celo mo\u0161kega ob\u010dinstva sprejela povsem brez zavor, dobimo prav posebno filmsko zmes, delo, ki je v sodobni filmski pokrajini taka redkost kot zrak v vr\u0161acih Himalaje. Eno od takih del je Lady Bird<\/b> \/\u2026\/.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/i><\/p>\n
\u00bbLady Bird<\/b> je film o materi, ki je obti\u010dala, in h\u010derki, ki no\u010de obti\u010dati. Film o materi, ki se \u017ertvuje, in h\u010derki, ki ho\u010de ve\u010d. Film o h\u010derki, ki no\u010de biti le bolj\u0161a verzija svoje matere, in materi, ki se boji, da je le slab\u0161a verzija svoje h\u010derke.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Samostojni re\u017eijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha, Maggie ima na\u010drt) prina\u0161a o\u010darljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstni\u0161ko h\u010derko, na pritiske odra\u0161\u010danja in resni\u010dni pomen tistega, \u010demur pravimo dom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39137,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/39136"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39137"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39136"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}