{"id":3912,"date":"2020-01-03T13:07:14","date_gmt":"2020-01-03T12:07:14","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/velika-parada\/"},"modified":"2020-01-03T13:35:47","modified_gmt":"2020-01-03T12:35:47","slug":"velika-parada","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/velika-parada\/","title":{"rendered":"Velika parada"},"content":{"rendered":"

King Vidor pripoveduje zgodbo velike vojne skozi o\u010di obi\u010dajnega \u010dloveka. Jim Apperson je premo\u017een brezdelne\u017e, ki spomladi leta 1917 kot prostovoljec odide na fronto v Francijo. Sprva se vse skupaj zdi kot lahkomiselna mladostna pustolov\u0161\u010dina. Jim se spoprijatelji s Slimom in Bullom, vojakoma iz delavskega razreda, in trije ‘sodobni mu\u0161ketirji’ postanejo nelo\u010dljivi. Dvorijo M\u00e9lisandi, \u00bbmali francoski kme\u010dki lepoti\u010dki, ki ne govori angle\u0161ko, a se prav dobro znajde tudi brez tega\u00ab<\/em> … Romanti\u010dne komedije pa je nenadoma konec, ko vojaki odkorakajo na boji\u0161\u010de.<\/p>\n

Velika parada<\/strong> je film epskih razse\u017enosti, v katerem nastopi na tiso\u010de statistov; v njem lahko opazujemo prava oklepna vozila, oro\u017eje in voja\u0161ka letala. King Vidor si je pri dolo\u010danju tempa akcije v bojnih prizorih \u2013 imenoval jih je tudi \u00bbkrvavi balet\u00ab in \u00bbbalet smrti\u00ab \u2013 pomagal z metronomom (film je bil v Sloveniji predvajan pod naslovom Danse macabre<\/strong>). Vojne veterane, ki so si ga v tistem \u010dasu ogledali, je osupnil re\u017eiserjev realisti\u010dni pristop.<\/p>\n

Velika parada<\/strong> je bila pod naslovom Danse macabre <\/strong>v kinematografu na Kolodvorski 13 (dana\u0161nji Kinodvor) predvajana od 3. do 6. novembra 1926. \u00bbAli <\/em>ste \u017ee do\u017eiveli, da bi publika po premijeri tako odu\u0161evljena zapustila kino ‘DVOR’? <\/em>Ne zamudite <\/em>in oglejte si Danse macabre<\/strong>.\u00ab<\/em> – Jutro, 4. novembra 1926. \u00bbTudi vi bi lahko do\u017eiveli ono, kar je do\u017eivela trojica mladih, zdravih vojakov in lepa mlada francoska deklica v velefilmu: Danse macabre<\/strong>. Parada smrti. 7 dejanj iz svetovne vojne 1914-1918. Najbolj\u0161e od najbolj\u0161ega! Senzacija nad senzacijo!\u00ab<\/em> – Jutro, 5. novembra 1926. (vir: dLib)<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u00bbVelika parada<\/strong> je bila eden najuspe\u0161nej\u0161ih filmov dvajsetih let (v newyor\u0161kem kinu Astor je bila na sporedu skoraj dve leti). Delo ni le pripomoglo k uveljavitvi mladega studia Metro-Goldwyn-Mayer, pa\u010d pa tudi utrlo pot nizu protivojnih filmov, med njimi Na polju slave<\/strong> (What Price Glory<\/strong>, 1926), Krila<\/strong> (Wings<\/strong>, 1927) in Na zahodu ni\u010d novega<\/strong> (All Quiet on the Western Front<\/strong>, 1930). Film je utrdil Vidorjev sloves vodilnega hollywoodskega re\u017eiserja in ponesel med zvezde Johna Gilberta, ki je z romanti\u010dno glavno vlogo resno ogrozil Valentinov status ‘velikega ljubimca’. Velika parada<\/strong> se je zna\u0161la na vrhu lestvice najbolj\u0161ih filmov leta 1925 po izboru \u010dasopisa New York Times<\/em> in tako prehitela Poslednjega mo\u017ea <\/strong>(Der letzte Mann<\/strong>), Hudobno trojico<\/strong> (ali Trojico nevernih<\/strong>; The Unholy Three<\/strong>) in Zlato mrzlico<\/strong> (The Gold Rush<\/strong>). Razlog za njeno privla\u010dnost je ti\u010dal v identifikaciji ob\u010dinstva s tremi vojaki v podobi Johna Gilberta, Toma O\u2019Briena in Karla Dana. Mordaunt Hall je v oceni filmov za leto 1925 zapisal: ‘V zgodbi je prepri\u010dljiva<\/em> romanca, ki pritegne, omeh\u010da srce in morda celo privabi solzo v o\u010di ali povzro\u010di cmok v grlu. Med projekcijo je Slim, najvi\u0161ji od treh tovari\u0161ev, ki ga igra Karl Dane, nekega krepkega mo\u017eakarja pripravil do tega, da je vstal s sede\u017ea in zamomljal: ‘Upam, da ga ne dobijo.”<\/em> Avtenti\u010dni opis vojnih prizorov je bil velik uspeh za umetnike in tehni\u010dno ekipo; navdihoval jih je Laurence Stallings, odlikovani veteran velike vojne, ki je v boju izgubil nogo. Vidor je pogosto hvalil Stallingsa: ‘O vojni mi je povedal ve\u010d, kot sem lahko izvedel iz vseh sinopsisov in knjig. Ve\u010d je imel povedati \u2013 ve\u010d znanja za moj namen \u2013 kot 230 kilometrov shranjenih filmov Urada za javne informacije, ki jih je moj agent preu\u010dil v Washingtonu’.<\/em>\u00ab
– Anthony L’Abbate in Caroline Yeager, Le Giornate del cinema muto 2006<\/p>\n

Vidor se je na snemanje pripravljal z gledanjem dokumentarnih filmov, ki jih je med prvo svetovno vojno posnela ameri\u0161ka vojska. Posnetek vojakov, ki so korakali v pogrebnem sprevodu, ga je pripeljal do zamisli, da bi pohod ameri\u0161kih sil skozi gozd Belleau posnel v ritmu metronoma in tako poudaril slutnjo tragedije in smrti. Nastala je ena najbolj prepoznavnih sekvenc filma in ena najslavnej\u0161ih sekvenc nemega obdobja.<\/p>\n

Veliko parado<\/strong> pogosto opisujejo kot najuspe\u0161nej\u0161i nemi film vseh \u010dasov. V \u010dasu prvotnega predvajanja je zaslu\u017eil ve\u010d kot \u0161est milijonov dolarjev, s \u010dimer je zaostal le za MGM-ovo produkcijo Ben-Hur<\/strong> iz leta 1925. Do znamenitega V vrtincu<\/strong> (Gone with the Wind<\/strong>, 1939) je ostal najbolj dobi\u010dkonosen film omenjenega studia.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVedno sem predvideval, da bomo potrebovali vsaj deset let, preden bomo lahko naredili pravi vojni film. Propaganda in bojne strasti udele\u017eencem zameglijo razum; sledita naveli\u010danost in cinizem, ki nista ni\u010d manj zaslepljujo\u010da in zavajajo\u010da. A vojna je nekaj zelo \u010dlove\u0161kega in po desetih letih prevladajo \u010dlove\u0161ke vrednote, ostalo pa postane nepomembno. Zanima nas zgodba posameznika in ne mno\u017eice: so\u010dustvujemo z vojakom in njegovim dekletom, z njegovo materjo in njegovimi bli\u017enjimi, pri tem pa ne prezremo velikanskega spektakla, ki ga obdaja, temve\u010d ga gledamo skozi njegove o\u010di. Druga ob drugi priplavata na dan \u010dlove\u0161ka komedija in stra\u0161anska tragedija. Svoje mesto najdejo poezija in romanca, vzdu\u0161je, ritem in tempo. To je ‘Velika parada’, kot jo vidimo mi iz leta 1925. \/\u2026\/ Ne bi rad vzbujal vtisa, da zavzemam kakr\u0161nokoli stali\u0161\u010de glede vojne. Vsekakor je ne podpiram, no\u010dem pa tudi pridigati proti njej. Ustaviti vojno je podobno, kot \u010de bi sku\u0161ali obrniti tok Niagare. Vojna nas povsem preplavi. Ko izbruhne, jo je treba vzeti kot posledico ne\u010desa, kot nalogo, ki zahteva takoj\u0161njo pozornost in ne dopu\u0161\u010da debate. A \u010de lahko poka\u017eemo, da na prav vse prizadete u\u010dinkuje enako, da imamo vsi podobne navade in \u017eivljenja, podobne upe, ljubezni in ambicije \u2013 potem bomo morda lahko za\u010deli odpravljati njene vzroke.\u00ab
– King Vidor, re\u017eiser<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ tudi \u010de bi bila Velika parada<\/strong> Vidorjev edini prispevek k filmski umetnosti, bi bilo njegovo mesto med najve\u010djimi zagotovljeno. \/\u2026\/ Prepri\u010dan sem, da je Velika parada<\/strong> prejela \u010dastno medaljo revije Photoplay<\/em> zato, ker je \u0161lo za tako izjemno izku\u0161njo: ljudje, ki so prestali vojno, so ugotovili, da je bilo veliko stvari prav takih, kot so se jih spomnili; tisti, ki je niso do\u017eiveli, pa so nenadoma spoznali, o \u010dem so njihovi mo\u017eje in sinovi govorili. Zato se je tudi zdelo, da je proti vojni v prihodnosti, to pa je zelo nenavadno za ameri\u0161ki film. In v filmskem smislu ga ni mogo\u010de prehvaliti. \/\u2026\/ Velika parada<\/strong> je \u0161e vedno aktualna, ker gre za prvi film o svetovni vojni, ki so ga naredili tisti, ki so se je udele\u017eili. Poleg tega je izjemno zabaven. \/\u2026\/ V filmu igra tudi John Gilbert v enem najbolj\u0161ih nastopov, kar jih je nemi film kdaj zabele\u017eil.\u00ab
– Kevin Brownlow, filmski zgodovinar in prejemnik \u010dastnega oskarja za \u017eivljenjsko delo<\/p>\n

\u00bbSino\u010di je bil na sporedu kina Astor zgovoren filmski ep o prvi svetovni vojni, ki je izbrano ob\u010dinstvo izmeni\u010dno spravljal v solze in smeh. \/\u2026\/ V filmu so pripetljaji, ki o\u010ditno izhajajo iz izku\u0161enj, saj so tako zelo druga\u010dni od navlake, ki jo obi\u010dajno gledamo v vojnih prizorih. Zaradi realizma se podrobnosti zdijo pristne, film pa zgrabi gledal\u010devo pozornost. \/\u2026\/ Prizori so tako popolni, kot jih lahko ustvarita \u010dlove\u0161ka domi\u0161ljija in inteligenca, igra pa ves \u010das brezhibna. Ni\u010d ne bi moglo biti bli\u017eje resnici kot dejanja in izrazi treh tovari\u0161ev v kaki uniformah. \/\u2026\/ Bojni prizori preka\u0161ajo vse, kar je bilo kdaj upodobljeno na platnu \/\u2026\/. Vrhunski vojni film.\u00ab
– Mordaunt Hall, The New York Times,<\/em> 20.11.1925<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Samo po sebi se razume, da se bosta Jim in M\u00e9lisande spet na\u0161la. Silovitost in tanko\u010dutnost, s katero je to ponovno zdru\u017eenje prikazano, lahko komaj opi\u0161emo z besedami \u2013 zato imamo filme. Govorjeni dialog bi bil le motnja v prizoru, ki je upodobljen tako precizno kot tisti, v katerem M\u00e9lisande prepozna oddaljeno figuro, ki \u0161epa navzgor po pobo\u010dju in spozna \u2013 \u010deprav ji razum in izku\u0161nje govorijo druga\u010de \u2013, da se je njen ljubimec vrnil. To je popoln trenutek nemega filma, trenutek, ki prekipeva od \u010dustev, ve\u010djih od besed.\u00ab
– Dave Kehr, The New York Times, 11.10. 2013<\/p>\n

\u00bbVelika parada<\/strong> je kljub epski razse\u017enosti in ‘univerzalni’ temi film presenetljive intimnosti in anekdoti\u010dnega humorja.\u00ab
– Martyn Auty<\/p>\n

glasbena spremljava
Neil Brand<\/strong> je skladatelj, pisatelj in glasbenik, ki \u017ee skoraj trideset let spremlja neme filme v londonskem National Film Theatru in na mednarodnih festivalih po vsem svetu. Brand, ki se je sprva iz\u0161olal za igralca, je avtor glasbe za televizijske dokumentarce, DVD izdaje in gledali\u0161ke predstave ter pisec nagrajenih radijskih in televizijskih iger.
http:\/\/www.neilbrand.com\/<\/a><\/strong><\/p>\n

kino zemljevid
Kino zemljevid<\/a><\/strong> je eden ve\u010djih projektov, ki smo jih pripravili v Letu kina<\/strong>. Izhodi\u0161\u010de ima v raziskavi Kinodvorove zgodovine, ki je pokazala, kako pestro preteklost kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namre\u010d v prestolnici filmski trak vrtel na ve\u010d kot sedemdesetih lokacijah oziroma kino prizori\u0161\u010dih, v ve\u010d kot dvesto razli\u010dnih kinematografih. Pestrost ljubljanske kinematografije smo predstavili v publikaciji Kino zemljevid<\/strong>, ki poleg zemljevida z ozna\u010denimi lokacijami vklju\u010duje tudi podatke o vsakem izmed kinematografov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Letu kina in ob stoti obletnici za\u010detka prve svetovne vojne predstavljamo enega najve\u010djih protivojnih filmov vseh \u010dasov, Veliko parado. Restavrirano klasiko iz leta 1925 bomo predvajali na edinstvenem prizori\u0161\u010du SNG Opere in baleta v Ljubljani, kjer je od maja 1915 do septembra 1918 deloval Kino Central. Film bo na klavirju v \u017eivo spremljal Neil Brand, eden vodilnih svetovnih spremljevalcev nemih filmov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3913,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3912"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3913"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3912"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}