{"id":38749,"date":"2026-05-07T08:40:27","date_gmt":"2026-05-07T06:40:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/obupana\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:11","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:11","slug":"obupana","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/obupana\/","title":{"rendered":"Obupana"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko njen mo\u017e Nuri in \u0161estletni sin Rocco umreta v bombnem napadu, se Katji podre svet. Iskanje storilcev policijo pripelje do mladega neonacisti\u010dnega para in za\u010dne se sojenje. Katjina bole\u010dina pa se le \u0161e stopnjuje, ko osumljenca krivdo kljub o\u010ditnim dokazom zanikata. Preplavljena z ob\u010dutki \u017ealosti in nemo\u010di posku\u0161a najti pravico. Skrajni \u010dasi kli\u010dejo po skrajnih dejanjih.<\/p>\n

Pretresljiva in napeta psiholo\u0161ka drama je osvojila zlati globus za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film in nagrado za najbolj\u0161o igralko v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbK snemanju tega filma so me spodbudili umori, ki jih je v Nem\u010diji zagre\u0161ila neonacisti\u010dna skupina NSU (Nacionalsocialisti\u010dno podzemlje). \/\u2026\/ Preiskava je povzro\u010dila veliko ogor\u010denja, saj je policija osumljence najprej iskala znotraj skupnosti: domnevali so, da so bile \u017ertve morda vpletene v posle z drogami, nezakonite igre na sre\u010do ali druge kriminalne dejavnosti. Pritiski policije so bili tako mo\u010dni, da so se za\u010deli podobni sumi pojavljati celo pri medijih in \u010dlanih skupnosti. Za\u010del sem raziskovati koncept ma\u0161\u010devanja. Ali zares obstaja? Kdo bi se pravzaprav hotel ma\u0161\u010devati? Bi se jaz sam ma\u0161\u010deval? Katja ima lastna moralna na\u010dela in pravico razume po svoje. V tem smislu utele\u0161a nekaj, kar v nas spi in kar ne bi smelo nikoli priti na dan. Ni me zanimala perspektiva morilcev. Povsem jasno je bilo, kje so moje simpatije in kdo bo v sredi\u0161\u010du mojega zanimanja. Obupana<\/strong> je zame postal zelo oseben film. \u010ceprav gre za svetlolaso in modrooko nem\u0161ko \u017eensko, je Katja moj alter ego. Film govori o univerzalnem ob\u010dutku \u017ealosti v vseh njenih odtenkih.\u00ab
– Fatih Akin<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Fatih Akin se je rodil leta 1973\u00a0v\u00a0Nem\u010diji kot sin tur\u0161kih priseljencev. V\u00a0najstni\u0161kih letih se je veliko potikal po ulicah in bil \u010dlan neke hambur\u0161ke tolpe mladoletnih prestopnikov. Med \u0161tudijem na umetnostni akademiji se je pre\u017eivljal kot natakar po raznih hambur\u0161kih klubih. S\u00a0celove\u010dernim prvencem Hitro in nebole\u010de<\/strong> (Kurz und schmerzlos<\/strong>, 1998), v\u00a0katerega je prelil nemalo svojih uli\u010dnih izku\u0161enj, je hitro zaslovel kot vzhajajo\u010da zvezda mladega nem\u0161kega filma. Ta status je utrdil s\u00a0filmom Solino<\/strong> (2002), v\u00a0katerem se je spet ukvarjal s problematiko ekonomskih migrantov v\u00a0Nem\u010diji. \u0160ir\u0161o mednarodno slavo mu je prinesel Z\u00a0glavo ob zid<\/strong> (Gegen die Wand<\/strong>, 2004), \u0161e en film s\u00a0sorodno tematiko, za katerega je v\u00a0Berlinu prejel zlatega medveda za najbolj\u0161i film in nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161o re\u017eijo. Njegov naslednji igrani celove\u010derec Z druge strani<\/strong> (Auf der anderen Seite, 2007) je bil na festivalu v Cannesu oven\u010dan z nagrado za najbolj\u0161i scenarij. Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si pred leti lahko ogledali re\u017eiserjevo komedijo Kuhinja z\u00a0du\u0161o <\/strong>(Soul Kitchen, 2009), v kateri se je motiva imigrantov v\u00a0Nem\u010diji prvi\u010d lotil na bolj spro\u0161\u010den na\u010din. Film je svetovno premiero do\u017eivel v\u00a0glavnem tekmovalnem programu festivala v\u00a0Benetkah, kjer je prejel posebno nagrado \u017eirije. Akinova komi\u010dna drama Zbogom, Berlin!<\/strong> (Tschick, 2016) si je prislu\u017eila nagrado Evropske filmske akademije po izboru mladega ob\u010dinstva. Njegov zadnji film Obupana<\/strong> je bil premierno prikazan v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ triler, ki ga boste gledali z roba stola \/\u2026\/. Medtem ko bo politi\u010dno nabita zgodba povzro\u010dila ogor\u010denje nad zlo\u010dini iz sovra\u0161tva, ki jih na realisti\u010den na\u010din prikazuje, pa je tisto, kar resni\u010dno pretrese, sijajen nastop Diane Kruger \/\u2026\/. Igralka v svojem maternem nem\u0161kem jeziku ustvari najve\u010djo vlogo svoje kariere \/\u2026\/.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbZadnji film tur\u0161kega re\u017eiserja pod povr\u0161jem skriva ve\u010d, kot je videti na prvi pogled. \/\u2026\/ Zdi se, da ne zaigra ene same napa\u010dne note \u2013 eleganten niz osnovnih, ve\u0161\u010de izpeljanih \u017eanrskih u\u017eitkov. \/\u2026\/ Bolj ko o njem razmi\u0161ljam, bolj imam ob\u010dutek, da gre za eno Akinovih najbolj\u0161ih del. \/\u2026\/\u00ab
– Bilge Ebiri, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser se iz drugega zornega kota in v popolnoma druga\u010dnem slogu [kot v filmu Z druge strani<\/strong>] ponovno dotakne svoje dvojne kulture, nem\u0161ke in tur\u0161ke, da bi tokrat obsodil male skupine, ki \u0161irijo sovra\u0161tvo po Evropi. \/\u2026\/ Posnel je ganljiv in u\u010dinkovit film o neonacisti\u010dnem napadu \u2013 me\u0161anico med portretom \u017eenske, sodno dramo in politi\u010dnim trilerjem.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm ni subtilen \u2013 v slogovnem smislu gre za proceduralko o ma\u0161\u010devanju, ki igra na lahke politi\u010dne karte \u2013, je pa zelo potreben, prevzemajo\u010d in \u2013 v dana\u0161njem \u010dasu \u2013 tako zelo ganljiv.\u00ab\u00a0
– David Sexton, Evening Standard<\/em><\/p>\n

\u00bbHollywoodska zvezdnica Diane Kruger \/\u2026\/ odigra vlogo svojega \u017eivljenja.\u00ab
– Peter Zander, Berliner Morgenpost<\/em><\/p>\n

\u00bbLik Diane Kruger je na prvi pogled nekaj sve\u017eega in posebnega \u017ee zato, ker tako dogajanje kot<\/p>\n

pravica v svoje roke za spremembo, vzame \u017eenska. In ne mo\u0161ki. V resnici gre za previdnost. \u010ce bi se na podoben na\u010din ma\u0161\u010devala priseljenec ali priseljenka iz Tur\u010dije, Sirije, severne Afrike ali od koder koli drugje, bi to na enkrat postal povsem druga\u010den, veliko bolj tvegan film. Morda Akin na to namigne sam v zadnjem kadru, ko se svet obrne na glavo. Kot da bi nas povabil naj razmislimo o tem, kako bi bila tak\u0161na pripoved videti z obrnjenimi vlogami. Ne glede na to ali je Akin to storil hote ali nehote, je torej posnel film v katerem ne gre iskati ve\u010dplastne obravnave sodobne evropske dru\u017ebe ali pretanjenih psiholo\u0161kih portretov glavnih junakov. Obupana<\/strong> je \u017eanrski film. Je film o izgubi in bole\u010dini. Vsaj dokler ne postane film o jezi in ma\u0161\u010devanju. In je v tem izjemno u\u010dinkovit. Vpra\u0161anje o upravi\u010denost tematiziranja priseljenstva in rase, morda ostaja odprto. O tem da je Akin ve\u0161\u010d tudi prijemov, ki gledalce slabi dve uri dr\u017eijo popolnoma v napetosti, pa najbr\u017e ni ve\u010d dvoma.\u00ab
– Tina Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm poka\u017ee, kaj se zgodi, ko se dr\u017eava obna\u0161a, kot da neonacizem, belski nacionalizem, ksenofobija in sovra\u017eni govor ne obstajajo, ko torej dr\u017eava s svojim toleriranjem neonacizma, belskega nacionalizma, ksenofobije in sovra\u017enega govora ustvarja moralni kontekst, v katerem se morajo priseljenci – \u017ertve institucionalnega rasizma – obna\u0161ati kot teroristi, da bi lahko \u017eiveli kot normalni, dobro integrirani ljudje.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm v prvi vrsti predstavi obup in grozo protagonistke Katje (Diane Kruger) med preiskavo, sojenjem in vsem, kar temu sledi, a skozi njeno zgodbo vidimo nevarnost zatiskanja o\u010di pred uni\u010dujo\u010do mre\u017eo sovra\u0161tva, ki jo plete nacizem. Film ne ponudi preprostih ali optimisti\u010dnih odgovorov, a povezava vesele prve in \u0161okantne zadnje scene je empatija, najmo\u010dnej\u0161e oro\u017eje proti sovra\u0161tvu.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pretresljiva in napeta psiholo\u0161ka drama je osvojila zlati globus za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film in nagrado za najbolj\u0161o igralko v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38750,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/38749"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38750"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38749"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}