{"id":38745,"date":"2024-01-19T10:03:57","date_gmt":"2024-01-19T09:03:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/demokracija\/"},"modified":"2024-06-11T13:43:54","modified_gmt":"2024-06-11T11:43:54","slug":"demokracija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/demokracija\/","title":{"rendered":"Demokracija"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\nDokumentarca <strong>Citizenfour<\/strong> in <strong>Dobri Ameri\u010dan<\/strong> sta nas opomnila, da mno\u017ei\u010dno zbiranje podatkov ogro\u017ea na\u0161o zasebnost in je v popolnem nasprotju s svobodo in demokracijo. S sistemati\u010dnim zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov se dandanes ne ukvarjajo le velike korporacije, kakr\u0161ni sta Google in Facebook, pa\u010d si na ta na\u010din sku\u0161ajo pove\u010dati prodajo tudi majhna podjetja. Kadar na spletu v naglici i\u0161\u010demo nujno informacijo ali pa se odzovemo privla\u010dni ponudbi, le redko pomislimo na posledice pritiska na gumb &#8216;Strinjam se&#8217;.<\/p>\n<p>Re\u017eiser David Bernet je dve leti in pol spremljal nastajanje Splo\u0161ne uredbe o varstvu podatkov, ki je med evropskimi politiki \u017ee od vsega za\u010detka spro\u017eala vro\u010de razprave. Znajdemo se v samem sredi\u0161\u010du dogajanja, ko se mladi zeleni poslanec Jan Philipp Albrecht in komisarka Viviane Reding podata v boj za novo zakonodajo, ki bi dru\u017ebo v digitalnem svetu zavarovala pred nevarnostmi zbiranja osebnih podatkov in mno\u017ei\u010dnega nadzora.<\/p>\n<p>Kako evropske dr\u017eavljane za\u0161\u010dititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? <strong>Demokracija<\/strong> nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj \u0161tiri tiso\u010d!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov. Pou\u010dna zgodba o oblasti in demokraciji v digitalnih \u010dasih, o parlamentarcih, d\u00e9le\u017enikih in lobistih (pa tudi o tem, kako so razkritja Edwarda Snowdna pospe\u0161ila sprejetje novega evropskega zakona).<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\n\u00bbKo sem se pred pribli\u017eno petimi leti lotil raziskovanja za <strong>Demokracijo<\/strong>, \u0161e ni \u0161lo za varstvo podatkov, ampak za dve osnovni vpra\u0161anji: ali bom dobil dostop v ustanove Evropske unije? In \u010de bom, kateri zakon bi se lahko izkazal za tako pomembnega, da bi v \u010dasu snemanja po Evropi spro\u017eal vro\u010de razprave? Prvo vpra\u0161anje je bilo hitro re\u0161eno. V Bruslju sem se sre\u010dal s svojevrstno kulturo politi\u010dne transparentnosti. Vpra\u0161anje torej ni bilo ve\u010d, ali se bodo vrata za tak projekt odprla ali ne, pa\u010d pa, skozi katera vrata ho\u010dem vstopiti. Ko sem po \u0161tevilnih diskusijah in ve\u010d tednih raziskovanja producentom povedal, da bo naslednja vro\u010da tema v Evropski uniji najbr\u017e varstvo podatkov in da bi o tem rad posnel film, so se upravi\u010deno prijeli za glavo. A to je bilo leta 2010, ko je bilo varstvo podatkov zgolj pika na obzorju in se je samo \u010dlanom bruseljske politi\u010dne avantgarde sanjalo, kako pomembna bo ta zakonodaja postala za prihodnost na\u0161e dru\u017ebe. \/\u2026\/ Kot filmski ustvarjalec vidim svojo nalogo v tem, da se soo\u010dim z realnostjo, hkrati pa najdem na\u010din, kako pri gledalcu vzbuditi radovednost in \u017eeljo, da bi o svetu izvedel ve\u010d, ne da bi ga pri tem odvrnil z njegovo kompleksnostjo. Filmska re\u0161itev se skriva \u2013 kot je pri dokumentarcih pogosto \u2013 v bli\u017eini protagonistov. Takoj ko razumemo, kaj protagonisti ho\u010dejo, kaj jih \u017eene in za kaj se borijo, se film lahko za\u010dne. In \u010de lahko poleg tega razumemo tudi razvoj glavnih likov ter si z njimi delimo zmage in poraze, so pogoji za pripoved, s katero se lahko \u010dustveno pove\u017eemo, izpolnjeni. V na\u0161em primeru to seveda ni bilo prav lahko, \u017ee zato ne, ker se \u010dlovek na hodnikih mo\u010di v bruseljski evropski \u010detrti ne po\u010duti takoj doma. A ko prag enkrat prestopimo, ve\u010dina ljudi presene\u010deno ugotovi, da je nastajanje evropskih zakonov v nasprotju s kli\u0161eji izjemno dinami\u010den proces. \/\u2026\/ Rad bi, da bi ljudje iz kinodvorane odhajali z novim razumevanjem o tem, v kak\u0161ni dru\u017ebi in v kak\u0161nih \u010dasih \u017eivimo. \u017delim si tudi, da bi film \/\u2026\/ prinesel dolo\u010deno zaupanje do evropskih politikov. Dandanes so reakcije na skoraj vse, kar prihaja iz Bruslja, zbegane in histeri\u010dne \u2013 tako s strani \u0161tevilnih dr\u017eavljanov kot medijev. A tisto, kar Evropa v tem trenutku potrebuje, je razsvetljena javnost, ki bo dogodke v Bruslju znala pretehtati in se nanje po potrebi tudi odzvati. \u010ce bo film prispeval k nastanku tak\u0161ne evropske odprtosti, bo pomemben cilj dose\u017een.\u00ab<br \/>\n&#8211; David Bernet<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nDavid Bernet je odra\u0161\u010dal v \u0160vici, trenutno pa \u017eivi v Nem\u010diji, kjer pi\u0161e, re\u017eira in producira dokumentarne filme. Po \u0161tudiju primerjalne knji\u017eevnosti, literarne teorije in filozofije na Dunaju in v Berlinu je delal kot \u010dasopisni in radijski novinar, nato kot raziskovalec in scenarist dokumentarnih filmov ter nazadnje kot re\u017eiser lastnih projektov. Leta 2011 se je kot sore\u017eiser podpisal pod ve\u010dkrat nagrajeni ekolo\u0161ki dokumentarec <strong>Raising Resistance<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\n\u00bbV \u010dasu nara\u0161\u010dajo\u010dega nacionalizma pretanjeni filmski triumf o nepri\u010dakovani temi budi upe o transnacionalni demokraciji. \/\u2026\/ <strong>Demokracija<\/strong> \/\u2026\/ je odlo\u010dno evropski film. Je tudi subtilen, \u010dlove\u010den, optimisti\u010den, senzualen portret ne\u010desa, kar za ve\u010dino ljudi ne bi moglo biti dlje od teh opisov: reforme varstva podatkov.\u00ab<br \/>\n&#8211; Julia Powles, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbElegantno narejeni dokumentarec ponuja vpogled v izjemno zapleten zakonodajni postopek, ki \u0161e zdale\u010d ni kon\u010dan. \/\u2026\/ Nefilmi\u010dno dogajanje sku\u0161a Bernet \/\u2026\/ po\u017eiviti s snemanjem v widescreen formatu in \u010drno-beli tehniki, zaradi \u010desar je <strong>Demokracija<\/strong> videti kot politi\u010dni triler Alana Pakule. \/\u2026\/ Vendar pa slog nikoli ni v napoto bistvu: razkriti delovanje politi\u010dnega sistema, ki je \u2013 naj bo dober ali slab \u2013 na\u0161.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ izjemno informativen, napet in pou\u010den film o zelo aktualni temi, ki zadeva vse nas. Dokumentarna mojstrovina.\u00ab<br \/>\n&#8211; <em>Deutsche Film- und Medienbewertung<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBernetov film \/\u2026\/ presene\u010da tako z obliko kot vsebino. \/\u2026\/ <strong>Demokracija<\/strong> \/\u2026\/ posku\u0161a narediti nemogo\u010de: vrniti ne le verodostojnost, pa\u010d pa tudi kan\u010dek glamurja kompleksnemu mehanizmu, kakr\u0161en je Evropski parlament. \/\u2026\/ Obse\u017ena in zapletena snov je od re\u017eiserja zahtevala izjemno sposobnost strnjevanja, pa tudi nov, dinami\u010den pogled, s katerim je lahko zaznal majhne iskrice humanosti, ki netijo po\u010dasi uga\u0161ajo\u010di ogenj. \/\u2026\/ Spletke, uspehi, pa tudi velikanska razo\u010daranja, ki o\u017eivljajo stene Evropskega parlamenta, \u010darobno o\u017eivijo pred na\u0161imi o\u010dmi ter vdahnejo \u017eivljenje tistemu skrivnostnemu debeloko\u017ecu, ki se je utaboril v sredi\u0161\u010du Bruslja. \/\u2026\/ Medtem ko &#8216;vohuni&#8217; po parlamentu, nas David Bernet nikoli ne pozabi vrniti v na\u0161o vsakdanjost \u2013 z zvoki, ki prodirajo skozi okna, s soncem, ki greje sobe, z \u017eivljenjem samim. V nasprotju z mno\u017ei\u010dnim nadzorom, proti kateremu se bori Jean Philipp Albrecht in ki ne upo\u0161teva na\u0161ih posebnosti, sku\u0161a re\u017eiserjevo oko najti individualnost znotraj mehanizma, ki je preve\u010d kompleksen, da bi se zdel realen. Presene\u010deni gledalec se znajde sredi vro\u010dice, navdu\u0161enja, pa tudi strahu pred porazom, ki jih do\u017eivljata Albrecht in njegov klan, ter z njima deli dvome, upe in sanje o evropski demokraciji, ki se zdi kon\u010dno (skoraj) dosegljiva. David Bernet se izogne pasti vulgariziranja in nam podarja nepri\u010dakovan, inteligenten in izjemno \u010dlove\u010den film.\u00ab<br \/>\n&#8211; Giorgia Del Don, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKolegu Davidu Bernetu je uspel resni\u010dno izjemen dokumentarec, ki nas spomni na tisto najbolj\u0161e, kar ponuja demokracija, hkrati pa se pokloni anga\u017eiranim posameznikom, ki nas zastopajo v parlamentu v Berlinu, Bruslju in drugje. \/\u2026\/ Sli\u0161i se suhoparno, a film je izjemno napet in na trenutke tudi resni\u010dno pretresljiv. Vrhunec!\u00ab<br \/>\n&#8211; Arne Birkenstock, re\u017eiser<\/p>\n<p>\u00bbNapet kot politi\u010dni triler.\u00ab<br \/>\n&#8211; <em>Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ kako sta Viviane Reding, evropska komisarka za pravosodje, in Jan Philipp Albrecht, poslanec nem\u0161kih zelenih, pri svojem boju za novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov slalomirala med velikimi dilemami (kdo je lastnik zbirk podatkov? kdo naj jih nadzoruje?), velikimi vpra\u0161anji (ali bo zakonodaja res ustavila korporacije, ki zbirajo, tr\u017eijo in zlorabljajo osebne podatke?), velikimi paradoksi (ljudje, ki se bojijo zlorabe svojih osebnih podatkov, jih na socialnih omre\u017ejih sami razkrivajo!) in lobisti korporacij (Google, Facebook, Microsoft ipd.), ki pateti\u010dno mantrajo, da bi varovanje osebnih podatkov preve\u010d \u00bbobremenilo gospodarstvo\u00ab (velike finan\u010dne izgube, oslabitev gospodarske rasti, konec nalo\u017eb, ukinitev kopice delovnih mest ipd.), kar je pribli\u017eno tako, kot da bi rekli, da digitalne ekonomije &#8211; okej, ekonomije 21. stoletja &#8211; ni brez zlorabe osebnih podatkov in da se je treba v imenu ve\u010dje gospodarske rasti odpovedati zasebnosti, svobodi in demokraciji.\u00ab<br \/>\n&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ <strong>Demokracija<\/strong> je prikaz, kako se je v Bruslju prav ob razpravah glede zakonodaje o varstvu podatkov \u010dez vse mere razraslo ve\u010dplastno lobiranje. Tu le\u017ei najgloblje te\u017ei\u0161\u010de filma in navsezadnje pravi navdih za njegov naslov. Gre namre\u010d za dokumentarec, ki nam demokracije ne ka\u017ee le kot institucionalne in proceduralne ureditve, temve\u010d tudi kot pojmovanje politi\u010dne udele\u017ebe oziroma udele\u017ebe v vladanju. <strong>Demokracija<\/strong>, tako je razbrati iz Bernetovega filma, pomeni, da imajo prek svojih zastopnikov dostop do vladanja vsi dr\u017eavljani in da je treba to udele\u017ebo \u010dim manj pogojevati z denarjem. Bolj je mogo\u010de postopke odlo\u010danja odkupiti, manj verodostojno lahko trdimo, da \u017eivimo v demokrati\u010dnih sistemih.\u00ab<br \/>\n&#8211; Du\u0161an Rebolj, <em>Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kako evropske dr\u017eavljane za\u0161\u010dititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj \u0161tiri tiso\u010d!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38746,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/38745"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38746"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}