{"id":38443,"date":"2020-01-03T13:05:12","date_gmt":"2020-01-03T12:05:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/trije-plakati-pred-mestom\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:11","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:11","slug":"trije-plakati-pred-mestom","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/trije-plakati-pred-mestom\/","title":{"rendered":"Trije plakati pred mestom"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ve\u010d mesecev je \u017ee minilo, odkar so Mildred Hayes umorili h\u010derko, policija pa \u0161e vedno ni na\u0161la morilca. Razjarjena in prizadeta mati se zato odlo\u010di za drzno potezo. Najame tri reklamne panoje, ki stojijo pred vstopom v doma\u010de mestece, nanje pa da napisati ogor\u010deno sporo\u010dilo, namenjeno \u0161efu policije Williamu Willoughbyju. Plakati nemudoma spro\u017eijo kontroverzo. Ko se v primer vme\u0161a policist Dixon, nezrel mamin sinko in nestrpen nasilne\u017e, se bitka med Mildred in mo\u017emi postave v mestecu Ebbing \u0161e zaostri.<\/p>\n

Irski re\u017eiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca<\/strong>) s kot oglje \u010drno tragikomedijo in veli\u010dastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje \u00bbsmall-town\u00ab Amerike. Najbolj\u0161i scenarij v Benetkah, nagrade zlati globus za najbolj\u0161i film, glavno \u017eensko vlogo, scenarij in stranskega igralca ter nagradi oskar za glavno \u017eensko vlogo ter mo\u0161ko stransko vlogo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Re\u017eiser Martin McDonagh je navdih in osnovno idejo filma \u010drpal iz lastne izku\u0161nje. Ko je neko\u010d z avtobusom kri\u017earil po ameri\u0161kem pode\u017eelju, je ob cesti zagledal dva velika oglasna plakata z nenavadnimi napisi. V tistem be\u017enem trenutku ni mogel razvozlati ozadja resni\u010dne zgodbe, a podoba se mu je za vedno vtisnila v spomin.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbOdlo\u010dil sem se, da je bila oseba, ki je najela oglasne plakate, \u017ealujo\u010da mati \u2013 in od te to\u010dke dalje se je scenarij napisal skorajda sam. Mildred je mo\u010dna, odlo\u010dna in besna, toda hkrati je zlomljena. Iz tega je vzklila zgodba. \/\u2026\/ Ker je to, kar se je zgodilo Mildredini h\u010derki tako \u017ealostno in grozovito, se mi je zdelo najpomembnej\u0161e, da komedijo, tudi tisti najbolj \u010drni humor, obdr\u017eim na vajetih in poskrbim, da je glede tona ves \u010das v ospredju Midredina bitka z ob\u010dutkom brezupa. \/\u2026\/ Kam gre\u0161, ko se zaradi izgube in jeze znajde\u0161 v brezizhodni situaciji? Kaj lahko naredi\u0161, bodisi konstruktivnega ali destruktivnega, da bi stvari spremenil in nekaj dosegel? Zanimivo je razmi\u0161ljati, kaj se zgodi, ko ni nobenega upanja, pa si vendarle odlo\u010den, da bo\u0161 drezal, dokler se to upanje ne pojavi. Mislim, da je zato ta film druga\u010den od ve\u010dine kriminalk; preveva ga ve\u010dno vpra\u0161anje, ‘kaj \u010de tega zlo\u010dina ni mogo\u010de razre\u0161iti?’\u00ab
– Martin McDonagh<\/p>\n

\u00bbPri svoji fizi\u010dni pojavi sem se popolnoma oprijela Johna Wayna, saj se za lik Mildred nisem mogla zgledovati po nobeni \u017eenski fizi\u010dni ikoni. Mildred pripada prej tradiciji skrivnostnega neznanca iz \u0161pageti vesterna, ki prikoraka v mesto po sredini glavne ulice, s pi\u0161tolami v rokah, in vse postreli \u2013 \u010deprav se mi zdi zelo pomembno, da je edino oro\u017eje, ki ga Mildred uporabi, njena duhovitost.\u00ab
– Frances McDormand<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Martin McDonagh (rojen leta 1970 v Londonu) je priznani britanski dramatik in re\u017eiser irskih korenin. Njegov kratkometra\u017eni prvenec Six Shooter<\/strong> (2004) je bil leta 2006 prejemnik oskarja za najbolj\u0161i kratki igrani film. Kot scenarist in re\u017eiser je nato podpisal svojo prvo celove\u010derno uspe\u0161nico, komi\u010dno kriminalko Morilca na kolektivca <\/strong>(In Bruges, 2008), ki mu je prinesla nagradi BIFA in BAFTA za najbolj\u0161i izvirni scenarij, igralcu Colinu Farrellu pa zlati globus za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo v komediji ali muzikalu. Sledila je \u0161e bolj \u010drno-komi\u010dna kriminalka Sedem psihopatov<\/strong> (Seven Psychopaths, 2012), za katero je v sekciji Midnight Madness festivala v Torontu prejel nagrado ob\u010dinstva. Trije plakati pred mestom <\/strong>so avtorjev tretji celove\u010derni film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFrances McDormand v sodobnem vesternu Martina McDonagha dominira kot \u017eenska, ki ma\u0161\u010duje h\u010derin umor. \/\u2026\/ Ona je Mildred Hayes, angel ma\u0161\u010devanja v spopadu s svetom. Zaklenite vrata in zapahnite okna. Mildred pribesni po glavni ulici kot prekaljen in zagrizen Spencer Tracy v Slabem dnevu v Black Rocku<\/strong>. \/\u2026\/ Tistih, ki poznajo McDonaghovo delo, ne bo presenetilo, da so Trije plakati pred mestom <\/strong>drzen in pester film, robustno zgrajen in nadrobno spisan surovi karneval malomestne Amerike. Toda premore tudi veliko, utripajo\u010de srce in neolep\u0161ano so\u010dutje do svojih prepirljivih prebivalcev. \/\u2026\/ Pri McDonaghovem filmu pa je najbolj impresivna njegova svobodna narava, njegova smodni\u0161ka senzibiliteta; zavedanje, da se lahko ljudje v hipu obrnejo za 180 stopinj. Trije plakati <\/strong>se za\u010dnejo kot sodobni vestern: ne manjka mu mariachi glasbe in srepih pogledov, ki streljajo \u010dez zaspano glavno ulico. Nato skrene v levo, da bi naslikal komi\u010dni portret malega mesta. Se obrne v desno, da bi postal potepu\u0161ki pikareskni roman. Stara prepri\u010danja so ovr\u017eena, v stiski se kujejo nepri\u010dakovana zavezni\u0161tva in nekaterim od teh likov uspe celo pre\u017eiveti. McDonagh jih nato zbere vkup in prepusti usodi, iskanju sre\u010dnega konca ali naslednje avanture, karkoli \u017ee jih bo prej doletelo.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPredstava McDormandove je impozantna prav toliko kot z oskarjem nagrajena igra v Fargu <\/strong>pred 21 leti \u2013 ko je to potrebno, je besna in surova, da bi ob njenih govorih in pogledih najraje vstali in za\u017evi\u017egali, toda komi\u010dne in \u010dustvene plati vloge se loti s tankovestno, kirur\u0161ko preciznostjo. Ko se Mildred pojavi v ogla\u0161evalski agenciji s predlogom za plakatne napise v rokah, je kot revolvera\u0161, ki vkoraka v saloon \u2013 pretkan pome\u017eik ideji pravice, kakr\u0161na je veljala na Divjem zahodu in jo film nato preobrne kot to\u010dilni\u0161ko mizo. \/\u2026\/ Neznanski u\u017eitek ga je gledati, za kar sta v celoti zaslu\u017ena neusmiljena igra in virtuozni scenarij. To je film, ki ne prizanese nobenemu svojih likov. Kar pa se ti\u010de gledalcev \u2013 no, boste \u017ee videli.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbJeza je energija v McDonaghovem briljantnem filmu Trije plakati pred mestom<\/strong>, enem najbolj\u0161ih tega leta. V zgodbi ‘o Jugu Zdru\u017eenih dr\u017eav z irsko dr\u017eo’ scenarista in re\u017eiserja filma Morilca na kolektivca<\/strong> jeza ni bolezen, ki jo moramo pozdraviti. Kot ve\u010dino avtorjevih del zgodbo preveva duh Flannery O\u2019Connor \u2013 navedek O’Connorjeve, da se ‘resnica ne spreminja v skladu s tem, ali jo lahko prenesemo’, bi lahko bil slogan tega filma. Hollywood nas rad u\u010di, da je jeza greh in da le sprejemanje in razumevanje vodita k resni\u010dni sre\u010di. Kar je la\u017eje re\u010di kot narediti, kajne? Kako naj ne bi bili jezni na svet, ki ni po\u0161ten? \/\u2026\/ \u010clovek se mora boriti. Samo skozi borbo in bes lahko druga \u010dustva, kot sta empatija in razumevanje, privrejo na povr\u0161je. Jeza ni bolezen, temve\u010d korak na poti k razumevanju sveta. In nih\u010de ne zna biti jezen bolje od Frances McDormand, ki tu odigra svojo najbolj\u0161o vlogo po Fargu <\/strong>\/\u2026\/. \/\u2026\/ Trije plakati pred mestom <\/strong>so eno tistih resni\u010dno redkih del, ki se zdijo hkrati globoka in prizemljena, ki navdihujejo, ne da bi se za to manipulativno trudila. Zelo malo filmov me je v zadnjem \u010dasu v enaki meri tako nasmejalo in spravilo v solze. Zelo malo filmov zadnje \u010dase je bilo tako dobrih.\u00ab
– Brian Tallerico, www.rogerebert.com<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce ste dodobra seznanjeni z McDonaghovim delom, potem veste, kaj vas \u010daka: sarkasti\u010dna duhovitost, obilica profanosti, neobi\u010dajni preobrati, pogosto brutalno nasilje in tiste vrste kompleksen, elokventen rafal dialogov, ob kakr\u0161nem se vam zvrti v glavi \u2013 predstavljajte si Tarantina, \u010de ne bi bil tako obseden z dokazovanjem, koliko filmov je \u017ee videl. \u010ce pa poznate samo re\u017eiserjeva filma Morilca na kolektivca <\/strong>in Sedem psihopatov<\/strong>, boste morda presene\u010deni, da je ustvaril in v jedro te prav posebne zgodbe umestil tako mo\u010den \u017eenski lik. Avtorjeva gledali\u0161ka dela pogosto temeljijo na \u017eenskah z jekleno voljo (poglejte si The Beauty Queen of Leehane<\/em> in The Cripple of Inishmaan<\/em>), toda zdi se, kot bi Mildred zasedala edinstveno mesto v McDonaghovem panteonu likov. To je \u017eenska, ki \u017ealuje, ki je besna kot hudi\u010d, ki zna biti materinska, pa tudi zahrbtna kot ka\u010da.\u00ab
– David Fear, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbDale\u010d smo pri\u0161li od McDonaghovega zadnjega filma Sedem psihopatov<\/strong>, v<\/em>edro klepetave (\u010deprav pogosto nadvse sme\u0161ne) meta-me\u0161anice med risanko in kriminalko, ki je bila videti kot nekaj, kar bi napisal Charlie Kaufman s svojim fiktivnim bratom Donaldom, \u010de bi mu naro\u010dili imitacijo Tarantina. Trije plakati<\/strong>, ki bolj di\u0161ijo po bratih Coen, so prej po\u010dasi tle\u010da tragikomedija o \u017ealovanju in krivdi, kjer so stave vi\u0161je, \u0161tevilo gegov ni\u017eje, poudarek pa na tragiki. Toda McDonagh \u0161e vedno prisega na obvoze in odvode ter \u017eivi za vsako prilo\u017enost, da zgodbo zamrzne, zavle\u010de in humorno upo\u010dasni pogovor.\u00ab
– A. A. Dowd, The A. V. Club <\/em><\/p>\n

\u00bbTrije plakati pred mestom <\/strong>vsekakor sledijo duhu McDonaghovih prej\u0161nji filmov, dodobra oblo\u017eeni s tisto slastno profanostjo, pikrimi replikami in jedkimi prevarami, ki so filma Morilca na kolektivca <\/strong>in Sedem psihopatov <\/strong>za\u010dinile s predrznim \u0161armom. Toda re\u017eiserju je tokrat uspela najsijajnej\u0161a ukana: film, ki prena\u0161a svoj potrti nihilizem s presenetljivo lahkotnostjo; manirizem, ki se nato ukloni v imenu nepri\u010dakovane miline. Z drugimi besedami, Trije plakati <\/strong>niso le re\u017eiserjev najbolj\u0161i film doslej, pa\u010d pa tudi njegov najbolj so\u010duten.\u00ab
– Ben Croll, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, poln sarkasti\u010dnih dialogov in slikovitih likov, ki ga pod\u017eigata ironi\u010dno luciden pogled na na\u0161 svet in dejstvo, da zna biti ta v istem hipu krut in ljube\u010d. Za zgodbo, ki je zgrajena na tako mra\u010dnih temeljih, je prav osupljivo poln upanja. In \u0161e stra\u0161ansko zabaven.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bb”Mislim da komedijo prepletam s krutostjo zato, ker druga drugo osvetljujeta.” Tako je v eni svojih izjav Martin McDonagh povzel bistvo svojega ustvarjanja. Lahko bi sicer rekli, da podobno velja za \u0161tevilne filmske in dramske ustvarjalce, od starih Grkov naprej. Toda McDonagh pri tem uspe nastopiti presenetljivo izvirno. Film Trije plakati pred mestom<\/strong> po izboru likov in razpolo\u017eenju spominja na vestern, po prepletanju komi\u010dnega in krutega najbolj neposredno na delo bratov Coen, po izbru\u0161enosti in duhovitosti dialogov na Tarantina ali Davida Webba Peoplesa \/\u2026\/. McDonagh je filmski eklektik, ki drugih ne citira, ampak jih po svoje pregnete. \/\u2026\/ V tej tragikomediji krutosti, ki poteka v razmeroma umirjenem, klasi\u010dnem in na videz predvidljivem ritmu, vendarle ne slutimo naslednjega zasuka, \u0161e manj kon\u010dne peripetije in mojstrske razsnove. Poleg tega se je te\u017ea od komi\u010dno burka\u0161ko krutega, iz njegovega prvenca, tu premaknila h komi\u010dno dramsko ali celo tragi\u010dno krutemu. Od vsega za\u010detka je torej film zasnovan kot nekak\u0161no novodobno, klasi\u010dno delo s ponotranjenim pogledom v dramsko bistvo dru\u017eine, dru\u017ebe in sveta sploh. \/\u2026\/ V izjavi o prepletanju komike in krutosti za\u010detka tega razmi\u0161ljanja je McDonagh hkrati dodal, da upa, da to ni vse, kar mu je uspelo vnesti v svoje pisanje. Pomembni se mu namre\u010d zdijo predvsem trenutki, ko za be\u017een hip ujame\u0161 nekaj spodobnega in \u017eivljenju pritrjujo\u010dega, tudi v najbolj sprevr\u017eenem liku. Tu po njegovem ti\u010di prava umetnost. Film Trije plakati pred mestom<\/strong> govori natanko o tem. In kar je najpomembneje, gledalcu da je poleg tehtne zabave predvsem misliti.\u00ab
– Matej Juh, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Trije plakati pred mestom<\/strong> je tragedija, ob kateri boste komaj zadr\u017eevali smeh, in komedija, ob kateri vam bo slabo, toda ne od zadr\u017eevanja smeha, temve\u010d od zadr\u017eevanja nelagodja, ki ga utegnete iz\u017eareti – in izre\u017eati – prav v najbolj tragi\u010dnih trenutkih. \/\u2026\/ Panoji, kijih najame Mildred, so tipi\u010dne fotokrajn\u010devske \u00bbpraznine \u00ab, slepe pege kapitalizma, ki je odpovedal in ki v Ebbingu nima ve\u010d komu ogla\u0161evati – outsourcing je ljudi pustil na suhem, raztrgal vezi, mo\u0161ke pognal v paniko, \u017eenske pa izpostavil nasilju. Ko kapitalizem odpove, od njega ostane le ma\u0161ina, le to, kar ga poganja – nasilje, agresivnost, sovra\u0161tvo, nestrpnost, resentiment, ma\u0161\u010devanje. Trije plakati pred mestom<\/strong> so balada o svetu, v katerem je gotova le bole\u010dina, in ljudeh, ki bi bili krasni, \u010de jih ne bi vsako minuto kdo ubil.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbIztek filma je katarzi\u010den, \u010deprav McDonagh podobno kot v Sedmih psihopatih<\/strong> ne zavije v smer ma\u0161\u010devalnega spektakla. Temu se sicer pokloni, toda Tri plakate<\/strong> napaja neka etika, dobljena z me\u0161anjem ponehanja in osvoboditve. Trdota McDonaghovih glavnih likov se v\u010dasih zdi nedoumljiva. Mnogo bolj doma\u010dni se zdijo, ko to trdoto odvr\u017eejo.\u00ab<\/em>
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm sam je kakor njegova antijunakinja – jasen, \u010dist, hiter kakor najve\u010dji kavbojski dvoboj to\u010dno opoldne. Da obenem predstavlja pokrajinske in psiholo\u0161ke razglede ter izrazito razumevanje manjkrat \u00a0videnih okoli\u0161\u010din Amerike, je le dodaten plus. Upanja ne prina\u0161a. Prina\u0161a pa, morda, premik k upanju – to je najve\u010d, kar lahko dobimo.\u00ab
– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n

\u00bbPoeti\u010dnost in lepota pa sta na ravni zgodbe, ki v osnovi ponuja premislek o krivdi in odgovornosti ter ma\u0161\u010devanju in odpu\u0161\u010danju, predvsem v finih podrobnostih. Da, Trije plakati<\/strong> se lahko berejo kot vestem s kavbojskim likom, (khm) \u017eensko, ki napove vojno lokalni policiji. A bere se tudi skozi prizmo subtilnih, \u010dudovitih detajlov, ki spregovorijo \u0161ir\u0161e o dveh Amerikah, bodisi na ravni rase, spola ali gmotnega polo\u017eaja.\u00ab
– An\u017ee Lebinger, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbNi \u010dudno, da so nekateri kritiki ozna\u010dili film za krut in agresiven, saj v njem ni prostora za so\u010dutje, moraliziranje in simpatiziranje. Re\u017eiser prej sledi logiki vesterna, kjer so glavni junaki – ki prav tako skoraj nikoli ne sprejmejo vloge \u017ertve – v zasledovanju svoje stvari pripravljeni iti do konca. Razburjenje, ki ga spro\u017eijo trije plakati med prebivalci Ebbinga, lahko vidimo tudi kot nelagodje ob tem, da se \u017ertev upre, aktivno postavi zase in za razliko od ljudi, ki simpatizirajo z njo, ni ve\u010d empati\u010dna do nikogar. Vsi imajo radi \u017ertve, dokler te ostanejo pasivne in nemo\u010dne, ko pa poka\u017eejo zobe, zbujajo nelagodje in zmedo.\u00ab
– Jela Kre\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbPlakati zelo uspe\u0161no zdru\u017eujejo zajebancijo z osebnimi izgubami, pohabljenji, ameri\u0161kim rasizmom, problematiziranjem posilstev izven ameri\u0161kih tal. Pa \u0161e bi lahko na\u0161tevali. Konec koncev: osrednja tema je prav svoboda govora. To je res kvintesenca ameri\u0161tva. In vse skupaj preprosto klapa.\u00ab
– Mateo Ho\u010dur\u0161\u0107ak, RA \u0160tudent<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Irski re\u017eiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje \u010drno tragikomedijo in veli\u010dastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najbolj\u0161i scenarij v Benetkah, \u0161tiri nagrade zlati globus in dve nagradi oskar.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38444,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/38443"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38444"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38443"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}