{"id":38425,"date":"2020-01-03T13:05:20","date_gmt":"2020-01-03T12:05:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/poklici-me-po-svojem-imenu\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:11","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:11","slug":"poklici-me-po-svojem-imenu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/poklici-me-po-svojem-imenu\/","title":{"rendered":"Pokli\u010di me po svojem imenu"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Poletje 1983. Sedemnajstletni Elio s star\u0161i pre\u017eivlja po\u010ditnice v dru\u017einski vili na severu Italije, ob igranju klasi\u010dne glasbe, prebiranju knjig in spogledovanju s prijateljico Marzio. \u010ceprav je od malih nog obdan s sadovi visoke kulture in buhte\u010dega intelektualnega \u017eivljenja, je za mladega Elia to vendarle \u0161e \u010das \u010dustvenega zorenja, radovednosti in raziskovanja. Nekega dne se nato dru\u017eini pridru\u017ei postavni Ameri\u010dan Oliver, doktorski \u0161tudent, ki pri Eliovem o\u010detu opravlja poletno pripravni\u0161tvo. In med mladeni\u010dema se za\u010dne po\u010dasi prebujati nezadr\u017ena privla\u010dnost.<\/p>\n<p>Luca Guadagnino (<strong>Nemirna obala<\/strong>) se s filmom <strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong>, ki je posnet po istoimenskem romanu Andr\u00e9ja Acimana,<strong> <\/strong>vra\u010da v opojno poletje v osr\u010dju severne Italije s tenko\u010dutno zgodbo o odra\u0161\u010danju ter nadvse \u010dutno zgodbo o prvi ljubezni.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Guadagnino naj bi pri projektu, ki ga snoval osem let, sprva nastopil zgolj v vlogi producenta, medtem ko bi moral scenarij in re\u017eijo prevzeti ameri\u0161ki re\u017eiser James Ivory (<strong>Ostanki dneva<\/strong>, <strong>Howardov kot<\/strong>, <strong>Maurice <\/strong>&#8230;). Ker pa je Ivoryjeva produkcija zahtevala preve\u010d finan\u010dnih sredstev in \u010dasa, je re\u017eijo po Ivoryjevem scenariju nazadnje prevzel Guadagnino sam ter v dveh mesecih posnel film v mestecu Crema in bli\u017enji okolici, kjer tudi prebiva.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong> je oda ljubezni v najbolj \u010disti obliki. Oda hrepenenju, ki nikdar ne mine. \/\u2026\/ Ta film mi predstavlja sklepno dejanje trilogije o po\u017eelenju, ki jo sestavljata \u0161e <strong>Io sono l\u2019amore <\/strong>in <strong>Nemirna obala<\/strong>. A \u010de je v prvih dveh po\u017eelenje vodilo v posesivnost, ob\u017ealovanje, prezir in potrebo po osvoboditvi, sem se \u017eelel tokrat pogrezniti v idilo mladosti. Elio, Oliver in Marzia so vpeti v \u010dudovito zme\u0161njavo tistega, kar je Truman Capote neko\u010d opisal z besedami &#8216;ljubezen, ki nima geografije, ne pozna meja&#8217;. <strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong> je tudi poklon o\u010detovskim figuram v mojem \u017eivljenju: mojemu lastnemu in mojim filmskim o\u010detom \u2013 Renoirju, Rivettu, Rohmerju, Bertolucciju &#8230; \/\u2026\/ Niso me zanimala sicer\u0161nja pri\u010dakovanja, ki morajo zadostiti predvsem producentom, struktura junak-antijunak, notranji junaki in spet zunanji, vse, o \u010demer je sicer treba razmi\u0161ljati pri postavljanju zgodbe v scenarij. Tokrat sem zgodbo samo razgrnil, kot odejo na sve\u017eo travo ob pripravi piknika. Zanimala me je resni\u010dnost: kaj se zgodi, ko se dva sre\u010data, ko si prvi\u010d dolgo zreta v o\u010di, ko v o\u010deh drugega vidita sebe. Zame je bilo preprosto. Zaljubil sem se tako v enega kot v drugega in to kemijo sem potem sku\u0161al ustvariti med njima, jo prenesti na film. Snemal sem v doma\u010dem okolju, ki je samo po sebi zelo senzualno. Okolje Creme je pravzaprav junak sam po sebi, ki narekuje popolno frivolnost med ljudmi. In to je direktor fotografije Sayombhu Mukdeeprom zelo dobro razumel.\u00ab<br \/>&#8211; Luca Guadagnino<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Luca Guadagnino (rojen leta 1971 v Palermu, otro\u0161tvo je pre\u017eivel v Etiopiji) je italijanski filmski re\u017eiser in scenarist. Na rimski univerzi La Sapienza je diplomiral iz filmske zgodovine in kritike. \u017de njegov celove\u010derni prvenec <strong>The Protagonists<\/strong> (1999) je bil predvajan na filmskem festivalu v Benetkah. Med Guadagninove pomembnej\u0161e filme sodijo \u0161e dokumentarci <strong>Mundo civilizado<\/strong> (2002), <strong>Inconscio italiano<\/strong> (2011) in <strong>Bertolucci on Bertolucci<\/strong> (v sore\u017eiji z Walterjem Fasano, 2013) ter igrani celove\u010derec <strong>Melissa P.<\/strong> (2005), mednarodni preboj pa mu je prinesel film <strong>Io sono l\u2019amore<\/strong> (2009), ki ga je zasnoval skupaj z dolgoletno prijateljico in sodelavko Tildo Swinton, koproducentko in glavno igralko. Film o nevarni sli ljubezenskega po\u017eelenja, ki vdre v zaprti krog milanske visoke dru\u017ebe, je po premieri v Benetkah zakro\u017eil po mnogih festivalih in si prislu\u017eil tako nominacijo za oskarja za kostumografijo kot tudi nominaciji za zlati globus in BAFTO za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Na bene\u0161kem festivalu je premiero do\u017eivel tudi Guadagninov \u010detrti igrani celove\u010derec, \u010duten, razgret in od sonca razbeljen psiholo\u0161ki triler<strong> Nemirna obala<\/strong> (A Bigger Splash, 2015), ki smo si ga na rednem sporedu Kinodvora ogledali leta 2016. V zaklju\u010dni, postprodukcijski fazi je re\u017eiserjev te\u017eko pri\u010dakovani projekt priredbe kultne klasike Daria Argenta <strong>Suspiria<\/strong> iz leta 1977. Peti igrani celove\u010derec <strong>Pokli\u010di me po svojem imenu <\/strong>pa po filmih <strong>Io sono l\u2019amore <\/strong>in <strong>Nemirna obala<\/strong><strong> <\/strong>zaklju\u010duje avtorjevo trilogijo filmov o po\u017eelenju.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\u010ceprav Guadagnino dogajanje ves \u010das ovija v tan\u010dico skrivnosti, poustvari Eliovo prelomno poletje s tak\u0161no intenziteto, da se nam zdi, kot bi ga do\u017eivljali na lastni ko\u017ei. To je redek talent, ki ga uvr\u0161\u010da v sam panteon mojstrov \u010dutnosti, kakr\u0161na sta Pedro Almod\u00f3var in Fran\u00e7ois Ozon, <strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong> pa postavlja ob bok njunim najbolj\u0161im filmom.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOnkraj nekaj be\u017enih trenutkov v filmu <strong>Maurice <\/strong>Ismaila Merchanta in Jamesa Ivoryja ter <strong>Gore Brokeback<\/strong> Anga Leeja nista ljubezen in intimnost med dvema mo\u0161kima likoma na filmu nikoli delovali tako pristno ali \u010dustveno pretresljivo. Skoraj revolucionarno je. To je filmska umetnost.\u00ab<br \/>&#8211; Gregory Ellwood, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav je Hammer morda ve\u010dja zvezda in gre za eno igral\u010devih so\u010dnej\u0161ih vlog, v kateri je o\u010ditno tudi u\u017eival, resni\u010dni preboj tega filma pripada 21-letnemu Chalametu. Elio je nekdo, ki do\u017eivlja veliko stvari prvi\u010d in zanje komaj i\u0161\u010de besede, toda njegov obraz in telesna govorica razgrneta lik kot odprto knjigo. Nekajminutni sklepni prizor, ki se odvije mol\u010de in v enem redkih bli\u017enjih posnetkov Elia, je tako hipnoti\u010den, da v hipu utrdi igral\u010dev status enega najbolj obetavnih mladih talentov na svetu. Privla\u010dnost med mo\u0161kima je otipljiva, a \u0161e pomembnej\u0161e je, da znata izraziti kompleksna \u010dustva, pri\u010dakovanja in razmi\u0161ljanja svojih likov, ne da bi izrekla eno samo besedo.\u00ab<br \/>&#8211; Boyd van Hoeij, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong> je mojstrsko delo po zaslugi natan\u010dnosti njegovih detajlov. To ni ljubezenska zgodba, ki je zgolj &#8216;slu\u010dajno gejevska&#8217;. Stopnja zaupanja in mo\u010di, ki jo lika delita, podeli filmu ve\u010dplastnost, ki je splo\u0161no filmsko ob\u010destvo morda ni vajeno. Toda izjemna ve\u0161\u010dina vseh vpletenih znova poka\u017ee, kako lahko filmi porajajo empatijo na skoraj duhoven na\u010din. To je izjemen prispevek v kanon gejevskega filma.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Hoffman, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong>, utripajo\u010d v vzburjenih klavirskih kompozicijah in posnet z neizmerno senzualnostjo tajskega direktorja fotografije Sayombhuja Mukdeeproma (<strong>Stric Boonmee se spominja<\/strong>, <strong>Arabske no\u010di<\/strong>), je polnokrven film, ki vse svoje \u010dare podvr\u017ee eni sami preprosti resnici: da bolj ko se spreminjamo, bolj postajamo tisto, kar smo. Tako kot latinske predpone, ki jim Oliver in g. Perlman i\u0161\u010deta izvor, ali anti\u010dne umetnine, ki pridobivajo nove pomene, ker se je svet od njihovega nastanka tako zelo spremenil, tudi Elio spoznava, da je odra\u0161\u010danje \u2013 naj se zdi v tem trenutku \u0161e tako divje in zastra\u0161ujo\u010de \u2013 najve\u010dje darilo, ki si ga lahko podari. Opazovati ga, kako po\u010dasi prihaja do tega spoznanja, je nepozabna in neskon\u010dno ganljiva izku\u0161nja &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; David Ehrlich, <em>IndieWire<\/em><strong> <\/strong><\/p>\n<p>\u00bbFilm silovite empatije in igrivosti, kjer se osamljenost prelevi v zadovoljitev in po\u017eelenje po\u010dasi postaja stvarnost.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Raup, <em>The Film Stage <br \/><\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ film, ki je v tistih, ki smo ga \u017ee videli, nekaj premaknil. Precej. In to na na\u010din, da si ob zapu\u0161\u010danju dvorane re\u010de\u0161: &#8216;O bog, zdaj vem, zakaj imamo radi filme.&#8217;\u00ab<br \/>&#8211; Patricija Mali\u010dev, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong> je tako enostaven &#8211; in tudi tako eleganten &#8211; kot Bertoluccijev film <strong>Ple\u0161em sama<\/strong>. \/\u2026\/ Elio in Oliver drug okrog drugega kro\u017eita zdaj kot Bach in Debussy, zdaj kot Heidegger in Heraklit, dokler Elio, ki je mislil, da je heteroseksualec \/\u2026\/, ne preseneti samega sebe, film pa njegovo spolno reorientacijo \u2013 njegovo odkritje fluidnosti spolne identitete, spolnosti in \u017eelje &#8211; spremlja kot spektakel samoumevnosti in normalnosti, s kakr\u0161no so homoseksualnost sprejemali v stari Gr\u010diji, h kateri se zdaj, no, v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja, arheolo\u0161ko steguje Eliov o\u010de. Elio je videti kot mladi Proust, breskev &#8211; nova verzija \u00bbameri\u0161ke pite\u00ab &#8211; pa bo \u010dez 40, 50 let, ko bo iskal izgubljeni \u010das, njegova magdalenica.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong> je zato v svetu, ki mu vse bolj vlada cona vsakr\u0161nega, tudi \u010dustvenega udobja, predvsem film o tem, kako pomembno je \u2013 zares in mo\u010dno \u010dutiti. Ne glede na posledice, ki jih to lahko spro\u017ei. Je tudi film o prvi ljubezni in odra\u0161\u010danju kot enem najintimnej\u0161ih, najstra\u0161ljivej\u0161ih pa tudi najlep\u0161ih dogodkov v \u017eivljenju. In navsezadnje, a ne na koncu, film o star\u0161ih, ki &#8211; kako pogumno! &#8211; sina niso hoteli obvarovati in prikraj\u0161ati za oto\u017ena spoznanja in mo\u010dno bole\u010dino, \u010deprav bi ga lahko. In mu \u0161ele s tem dali mo\u017enost, da bo svojemu odraslemu \u017eivljenju na\u0161el pravi pomen in ostrino.\u00ab<br \/>&#8211; \u017denja Leiler, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Pokli\u010di me po svojem imenu <\/strong>pri\u010dara mo\u010d in ranljivost najstni\u0161tva. Mo\u010d ki je del spolne mladostne za\u017eelenosti in ranljivost zaradi \u010dustvene neizku\u0161enosti. To je eden redkih filmov, ki mu uspe ujeti ekstazo in agonijo ljubezni. Zato so zaslu\u017eni dobro dodelan scenarijih ter fotografija in re\u017eija ki ustvarita vzdu\u0161je dolgih, lenobnih poletnih dni, v katerih se prebujata po\u017eelenje in ljubezen. Sploh je to izjemno dobro zre\u017eiran film. \u010cuti se ve\u0161\u010da in odlo\u010dna re\u017eiserjeva roka, ki razkriva nianse mladostnega hrepenenja in zmedenost, ki jo \u010dudovito upodobi mladi Timoth\u00e9e Chalamet v vlogi Elia, fanta ki prvi\u010d v \u017eivljenju zares do\u017eivi ljubezen.\u00ab<br \/>&#8211; Andrej Gustin\u010di\u010d, <em>Kino fokus<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Luca Guadagnino se s filmom, ki je posnet po istoimenskem romanu Andr\u00e9ja Acimana, vra\u010da v opojno poletje v osr\u010dju severne Italije s tenko\u010dutno zgodbo o odra\u0161\u010danju ter nadvse \u010dutno zgodbo o prvi ljubezni.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38426,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/38425"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38426"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38425"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}