zgodba
<\/b>Petdeseta leta. Anatole Zsa-zsa Korda, enigmati\u010dni industrialec in eden najbogatej\u0161ih ljudi v Evropi, je pravkar pre\u017eivel \u0161e en poskus atentata (svojo \u0161esto letalsko nesre\u010do). Brezobzirnega poslovne\u017ea ne sovra\u017eijo le konkuren\u010dna podjetja, ampak tudi vlade razli\u010dnih ideologij po vsem svetu. Ravno je v zaklju\u010dni fazi najve\u010djega projekta svojega \u017eivljenja, tako imenovanega Kordovega feni\u010danskega infrastrukturnega na\u010drta za zemljo in morje. Z njim \u017eeli spodbuditi razvoj potencialno bogate regije, sebi pa zagotoviti pet odstotkov prihodkov za naslednjih sto petdeset let. Odlo\u010di se, da bo imenoval naslednico: svojo odtujeno dvajsetletno h\u010derko Liesl, trenutno redovni\u0161ko pripravnico.
O\u010de in h\u010di se z osebnim tutorjem Bjornom podata na pot, da bi se sre\u010dala s poslovnimi partnerji in pokrila hitro nara\u0161\u010dajo\u010di finan\u010dni primanjkljaj, a kmalu postaneta tar\u010da spletkarskih tajkunov, tujih teroristov in zagnanih najetih morilcev.
Mimogrede Liesl raziskuje \u0161e nere\u0161eni umor Kordove prve \u017eene (svoje matere), ki se je zgodil pred desetimi leti …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbSku\u0161al sem si izmisliti nekaj o enem tistih evropskih tajkunov iz petdesetih let, kakr\u0161na sta bila na primer Onassis in Niarchos. \/…\/ Tak\u0161en lik bi neko\u010d lahko igral Anthony Quinn ali pa mogo\u010de Lino Ventura ali Jean Gabin. \u010ce Benicio ne bi \u017eelel sodelovati, ne vem, kdo drug bi sploh bil primeren. Za to bi se bilo treba vrniti v zgodovino filma. \/\u2026\/ \u010crpali smo od tu in tam. Z Beniciom sva si ogledala Dr\u017eavljana Kana<\/b> z najbolj znanim filmskim tajkunom vseh \u010dasov. Rosijeva Zadeva Mattei<\/b> je tudi zelo zanimiv film, navdihnil nas je z glasbo, poleg tega pa imata filma \u0161tevilne tematske in zgodbene povezave. Zelo dober je tudi Duvivierjev David Golder<\/b>, prirejen po knjigi Ir\u00e8ne N\u00e9mirovsky.\u00ab
<\/b>\u2013 Wes Anderson<\/p>\n
kritike \u00bbFeni\u010danska spletka<\/b> se za\u010dne z zau\u0161nico, ki gledalcu vzame dih. Le za trenutek \u2013 da se odvrti za\u010detna \u0161pica \u2013 mu pusti zajeti nekaj zraka. Nato pa se z neverjetnim tempom v prepoznavnem andersonovskem slogu vse do konca razpleta kot napeta, nepredvidljiva vo\u017enja po ponorelem svetu megalomanskega, sociopatskega poslovne\u017ea Zsa-Zsa Korde. \/\u2026\/ Paranoi\u010dno razpolo\u017eenje in dih jemajo\u010d tempo \/\u2026\/ sta tako samo odraz vseprisotnih ob\u010dutkov v na\u0161ih vsakdanjih \u017eivljenjih. Da se k te\u017eavam pristopa s kri\u010danjem mo\u0161kih in njihovo o\u010daranostjo nad to svojo \u00bbmo\u0161kostjo\u00ab, pa je prav tako vse prej kot fikcija. Skratka, Anderson je s Feni\u010dansko<\/b> \u2013 lahko bi rekli tudi sirsko-libanonsko \u2013 spletko<\/b> tokrat zelo natan\u010dno zajel duh \u010dasa. To, da se lahko iz tega tako izvirno nor\u010duje in ob vsem tem po vrhu ostaja \u0161e optimist, lahko kritiziramo, predvsem pa mu zavidamo.\u00ab Najnovej\u0161i film Wesa Andersona prihaja na spored Kinodvora naravnost s svetovne premiere v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":378863,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/378860"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378863"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=378860"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>\u00bbFeni\u010danska spletka<\/b> \u2013 tako metafilmska, da po malem sre\u010da Veli\u010dastne Tenenbaumove<\/b>, Darjeeling Limited<\/b>, Grand Budapest Hotel<\/b>, Francosko depe\u0161o<\/b> in Asteroid City<\/b> \u2013 je ekscentri\u010dna, gnosti\u010dna, mani\u010dna diorama kapitalizma, groteskna parodija \u010dlove\u0161kega obraza, ki ga sku\u0161ajo natakniti kapitalizmu, prepri\u010dani, da bi \u0161el v nebesa (k Billu Murrayu), \u010de ne bi bila nebesa \u017ee to, kar je ustvaril na zemlji. ZA+\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u2013 \u017diga Brdnik, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"