Simon, bogat, a bolehen mo\u0161ki s pisateljskimi ambicijami, \u017eivi v razko\u0161nem stanovanju z babico, slu\u017ekinjo in svojim dekletom Ariane. Prepri\u010dan, da ima Ariane razmerje s prijateljico Andr\u00e9e, za\u010dne z njo ravnati kot z ujetnico, jo zasledovati in omejevati njene dru\u017eabne stike …<\/p>\n
\u00bbKo se odlo\u010dim, da bom zaradi tega ali onega razloga posnela film, se kasneje pogosto zavem, da je \u0161lo za povsem drug razlog \u2013 ali pa ve\u010d drugih razlogov, ki mi do takrat niso bili jasni in so mi v\u010dasih ostali nejasni \u0161e dolgo \u010dasa. \/…\/ Zanimajo me predvsem zgodbe o \u017eelji, hrepenenju, \u010dustvih. \/…\/ Sledila sem svojemu instinktu, brez pretiranega razmi\u0161ljanja in racionaliziranja, nekako tako kot v prvih filmih. Mislim, da sem na ta na\u010din znova na\u0161la spontanost in celo skoraj nedol\u017enost svojih zgodnjih del. \/…\/ Jetnico<\/i> sem prebrala, ko sem bila stara petnajst ali \u0161estnajst let. Ko sem jo ponovno vzela v roke, takoj po dokon\u010danju Jeanne Dielman<\/b>, sem v njej na\u0161la vse, kar me privla\u010di kot re\u017eiserko: zaprte prostore, dolge hodnike, ponavljajo\u010de se stvari, ki jih ob ponovitvi razvijemo na druga\u010den na\u010din. V Proustu in njegovi t\u00e9mi sem se po\u010dutila zelo doma\u010de. Proustova mo\u010d je v tem, da se toliko ljudem zdi, da je pisal prav zanje, skoraj skupaj z njimi. Tudi jaz sem imela ob\u010dutek, da je Jetnico<\/i> napisal zame, ne le kot bralko, ampak tudi kot re\u017eiserko. \/\u2026\/ Bilo je tudi prvi\u010d, da sem v knjigi prebrala tak\u0161en opis \u017eenske homoseksualnosti. Proust na nekem mestu zapi\u0161e nekako takole: \u2019Ne morem se boriti proti temu.\u2019<\/i> \u017denske homoseksualnosti ne zani\u010duje, ne prikazuje je kot manjvredne ali namenjene mo\u0161kemu u\u017eitku. To me je takrat zares presenetilo. Ko sem bila \u0161e zelo mlada, so mi spolne definicije pomenile ve\u010d kot danes; ne da sem nato do njih postala povsem ravnodu\u0161na, ampak skoraj. Vsekakor pa nanje gledam z distanco in me ne obremenjujejo ve\u010d. \/…\/ Ko sem Sylvie [Testud] vpra\u0161ala, zakaj ji je tako pomembno posneti ta film, mi je odgovorila, da zato, ker je Ariane zanjo svobodna \u017eenska. To mi je bilo zelo v\u0161e\u010d. \/…\/ Jetnica<\/b> je pravzaprav moja prva filmska priredba. Z Ericom de Kuyperjem sva za\u010dela tako, da sva drug drugemu povedala vse, kar naju je v Jetnici<\/i> pritegnilo. Ob prirejanju nekega besedila obi\u010dajno izhajamo iz tistega, kar se nam je vtisnilo v spomin. Knjigo ponovno preberemo z nekoliko razpr\u0161eno pozornostjo, kot bi poslu\u0161ali psihoanalitika. Po eni strani zavestno izlo\u010dimo veliko stvari \/…\/, po drugi pa pomembno postane tisto, kar ostane z nami, kar vedno znova priplava na dan. Izbira, \u010deprav gre za vpra\u0161anje konstrukcije, je povsem \u010dustvena. Babico sem vklju\u010dila, ker vsi Proustovi bralci poznajo Marcelovo navezanost nanjo. Pokazati sem \u017eelela, kako jo je zaradi svoje obsedenosti skoraj pustil umreti; kako takrat, kadar nas prevzame ljubezenska ali kak\u0161na druga obsesija, vse drugo postane nepomembno. To \u010dloveka lahko naredi celo po\u0161astnega. \/…\/ Filma nisem hotela \u010dasovno umestiti. Gre predvsem za poustvaritev nekega notranjega sveta. \/\u2026\/ Naj v literaturi \u0161e tako natan\u010dno opi\u0161emo prizor, kraj ali obraz, bo vedno dovolj prostora za bral\u010devo domi\u0161ljijo. Pri filmu je druga\u010de: da bi pustila prostor domi\u0161ljiji, da je ne bi omejevala podoba, sem morala narediti skorajda nasprotno: pokazati \u010dim manj \u2013 in vsekakor \u010dim manj sedanjosti. Morda bi lahko dosegla enako, \u010de bi pokazala preve\u010d. \/…\/ Jetnica<\/b> je film, ki je tako izpraznjen vsakr\u0161nega dru\u017ebenega okolja, da ni\u010d ne moti dostopa do njegovega bistva. Likom lahko ostanemo blizu, saj v resnici sploh ne gledamo njih. Na ta na\u010din se lahko vrnemo k sebi, k svoji domi\u0161ljiji \u2013 in prav to me kot gledalko zanima. \/…\/ Z Jetnico<\/b> sem znova za\u010dutila, da sem ujela bistvo tistega, kar kot filmska ustvarjalka sem in kar lahko naredim.\u00ab
\u2013 Chantal Akerman<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film Chantal Akerman (Jeanne Dielman), posnet po peti knjigi v ciklu Iskanje izgubljenega \u010dasa Marcela Prousta, je zgodba o ljubezenski obsesiji nekega mo\u0161kega, ki ga \u017eelja po nemogo\u010di popolni zdru\u017eitvi vodi v pogubo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":378820,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/378790"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=378790"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}