zgodba
<\/b>\u00bbKo bo\u0161 film gledal \u010dez leta \u2013 si bo\u0161 takrat mislil, da so bili to dobri \u010dasi?\u00ab \u00bbKaj pa drugega, Bruce? Le kaj drugega naj bi si mislil? Santa Monica \u2013 tista scena, hotel, bar, avtomobil\u010dki v lunaparku, studio, pla\u017ea … vse je bilo \u010dudovito … bilo je sanjsko.\u00ab<\/i><\/p>\n
Leta 1987 je sloviti fotograf Bruce Weber ve\u010d mesecev pre\u017eivel na cesti z legendarnim jazzovskim vokalistom in trobenta\u010dem Chetom Bakerjem. V letu, ki se je izkazalo za zadnje v glasbenikovem razburkanem \u017eivljenju, je svojemu nepredvidljivemu protagonistu sledil od pla\u017e Santa Monice prek snemalnih studiev v Los Angelesu pa vse do Cannesa na jugu Francije. Dokumentarec s pomo\u010djo \u010dudovite \u010drno-bele fotografije, redko videnega arhivskega gradiva in intimnih intervjujev pripoveduje glasbenikovo \u017eivljenjsko zgodbo od njegovega meteorskega vzpona v petdesetih letih do tragi\u010dnega padca v odvisnost in prezgodnje smrti.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbBill Claxton, fotograf, mi je povedal, da je Charlie Parker, ko je prvi\u010d sli\u0161al Cheta igrati, poklical Milesa Davisa in Dizzieja Gillespieja ter rekel: \u2018Tu je nek beli ma\u010dek, ki vama bo povzro\u010dil \u0161e veliko te\u017eav.\u2019<\/i> Charlaine, Chetova prva \u017eena, nam je povedala, da je Chet igral trobento pod tu\u0161em, ker je menil, da je to dobro za zvok. Marilyn Monroe in Jane Russell sta v petdesetih letih sedeli za prvo mizo v klubu The Haig, da bi sli\u0161ali igrati Cheta in Gerryja Mulligana. Nekdo mi je povedal, da je Chet v\u010dasih pe\u0161a\u010dil iz Pariza v Rim, da bi se \u2018ohladil\u2019. \/\u2026\/ Menda so ga na ulici v New Yorku v zgodnjih petdesetih letih neko\u010d predstavili Jamesu Deanu. Rekel je samo \u017eivijo in \u0161el naprej. Vsak ima svojo zgodbo o Chetu Bakerju. Film sem posnel, ker sem tudi jaz hotel imeti svojo zgodbo o njem. \/\u2026\/ Dick Bock, ustanovitelj zalo\u017ebe Pacific Jazz Records, je menil, da Chet zveni kot zgodovina jazza. Bil je Louis Armstrong, Bix Beiderbecke in Bunny Berrigan v eni osebi. Njegova glasba pri\u010dara romantiko pla\u017ee, morja in mese\u010dine \u2013 ne glede na to, kje na svetu ste. \/…\/ Za Cheta Bakerja sem vedel \u017ee pri \u0161tirinajstih, ko sem si kupil album Let\u2019s Get Lost & Other Songs<\/i>. Z njegovo glasbo sem bil torej \u017ee kar dobro seznanjen, \u0161e preden sva se dejansko sre\u010dala, zato je bil moj pristop k filmu zelo v stilu pesmi Love and Fascination<\/i>. Film ravno toliko kot o Chetu govori o vseh, ki so sodelovali pri snemanju. Govori o tem, kako nas je na\u0161 junak o\u010daral, razo\u010daral in potem znova o\u010daral. . \/\u2026\/ Sem velik ljubitelj dokumentarcev Davida Wolperja in ideje, da bi morali biti dokumentarni filmi podobni igranim; gledalce bi morali zabavati, ne le navajati dejstev. Chet je v\u010dasih povedal zgodbo, ki nas je navdu\u0161ila, \u017ee naslednji dan pa smo ugotovili, da sploh ni bila resni\u010dna. Pa vendar nekaterim od teh zgodb \u0161e vedno verjamem. Morda je bil dober igralec, morda je kljub vsemu govoril resnico, morda so lagali drugi. Dokumentarni filmi se v\u010dasih tako zelo opirajo na dejstva in resnico, da izgubijo vso skrivnostnost.\u00ab
\u2013 Bruce Weber<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbObraz Cheta Bakerja in izjemni na\u010dini, kako ga Bruce Weber snema, pripovedujejo zgodbo Bakerjevega \u017eivljenja v nizu fantomskih, neizbrisnih podob, ki so stra\u0161ljivo lepe in hkrati obupno \u017ealostne.\u00ab
<\/b>\u2013 Janet Maslin, The New York Times, 1989<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010carobno. Webrova vizualna intuicija je ravno tako liri\u010dna in precizna kot Bakerjevi glasbeni instinkti.\u00ab
\u2013 Pauline Kael, The New Yorker, 1989<\/i><\/p>\n
\u00bbKo so se na platnu pojavile prve Webrove podobe, sem vedel, da me \u010daka duhovna izku\u0161nja. To je bila \u010dista poezija, poklon \u010dudovitemu, tragi\u010dnemu liku, katerega obraz, glas in zvok trobente so odra\u017eali njegovo te\u017eko in zapleteno \u017eivljenje. \/\u2026\/ Dokumentarec je bil posnet v \u010drno-beli tehniki in imel sem ob\u010dutek, kot da ne gledam filma, ampak listam po \u010dudoviti knjigi fotografij, v kateri so podobe mladega, lepega, \u010dednega Cheta Bakerja, kot ga je posnel William Claxton, postavljene nasproti Chetu Bakerju, kakr\u0161en je danes: brez zob, osivel, iz\u010drpan, podoben mrli\u010du. Ko se je film kon\u010dal, sem bil v \u2018Chettyja\u2019, kot ga je klical njegov prijatelj, trobenta\u010d Jack Sheldon, zaljubljen. In vsaki\u010d, ko ga sli\u0161im peti in igrati You Go to My Head<\/i> ali karkoli drugega na trobenti, se izku\u0161nje ob gledanju filma Let\u2019s Get Lost<\/b> spomnim kot enega tistih prelomnih trenutkov v mojem \u017eivljenju.\u00ab
\u2013 Sam Pollard<\/p>\n
\u00bbWeber je ustvaril morda edini dokumentarni film, ki deluje kot roman: vabi nas, da beremo med vrsticami Bakerjeve osebnosti, dokler se ne dotaknemo skrivne bole\u010dine v srcu njegove lepote.\u00ab
\u2013 Owen Gleiberman, Entertainment Weekly<\/i><\/p>\n
\u00bbVztrajna privla\u010dnost filma Let\u2019s Get Lost<\/b>, razlog, zakaj ostaja mo\u010dan tudi danes, ko so vse vrednote, ki jih utele\u0161a, izginile, je v tem, da gre za enega redkih filmov, ki govori o skrivnostnih in kompleksnih \u010dustvenih transakcijah, povezanih z ustvarjanjem popkulture \u2013 in dvoumnem procesu, s katerim izvajalci generirajo \u017eeljo. Chet Baker ni toliko tema tega filma kot izgovor zanj: pretveza za re\u017eiserjeva razmi\u0161ljanja o ustvarjanju podob in njihovi varljivosti. \u010ce \u017eelite izvedeti resni\u010dno zgodbo o Chetu Bakerju, si raje preberite odli\u010dno, pretresljivo biografijo Jamesa Gavina iz leta 2002 z naslovom Deep in a Dream: The Long Night of Chet Baker<\/i>. V njej boste na\u0161li tudi morda najbolj pronicljivo recenzijo neulovljivega filma Brucea Webra. \u2018Zdel se mi je odli\u010den,\u2019<\/i> pravi pianist Hal Galper, \u2018ker nas tako veselo vle\u010de za nos. Vsi la\u017eejo, vklju\u010dno s Chetom. Ne bi si mogli \u017eeleti bolj iskrenega prikaza njegove osebnosti.\u2019<\/i>\u00ab
\u2013 Terrence Rafferty, The New York Times<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Let\u2019s Get Lost ni toliko biografija kot sanjavo, poeti\u010dno ljubezensko pismo enigmati\u010dnemu velikanu cool jazza. Film je prejel nagrado kritikov na festivalu v Benetkah in nominacijo za oskarja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":378819,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/378767"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378819"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=378767"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}