iz prve roke
<\/b>\u00bbNeko\u010d, ko so mi zastavili eno tistih te\u017ekih vpra\u0161anj, \u2018Kaj je za vas sveto\u2019<\/i>, sem nagonsko odgovoril: \u2018Sveto je tisto, \u010desar v svoji \u017eivljenjski zgodbi ne bomo nikoli pozabili.\u2019<\/i> Tako se je rodil ta film. Zame je Parthenope<\/b> predvsem zgodba o svetem. O vsem tistem, \u010desar \u017eenska v triinsedemdesetih letih \u017eivljenja ni mogla pozabiti: neapeljskega zaliva in svojih star\u0161ev; prvih ljubezni \u2013 ene \u010diste in svetle, druge umazane in neizrekljive; popolnega, brezskrbnega poletja na Capriju z njegovimi slanimi zorami, mirnimi jutri in di\u0161e\u010dimi no\u010dmi; vseh tistih be\u017enih, a usodnih sre\u010danj; mladostni\u0161kega odkrivanja spolnosti in svobode; obupanega iskanja same sebe; vseh izgubljenih ali komaj oku\u0161enih ljubezni; bole\u010din, ki so jo pahnile v odraslost; ter neizprosnega minevanja \u010dasa \u2013 edinega ljubimca, ki te nikoli ne zapusti. In seveda Neaplja z njegovo neznosno vitalnostjo, \u010dudesi za vsakim vogalom in ljudmi, vedno pripravljenimi \u2013 kot bi \u010dakali za nevidno zaveso \u2013, da stopijo na oder in razkrijejo kaos, vulgarnost, slikovitost, promiskuiteto in vse ostalo. Neapelj je svoboden, Neapelj je nevaren, Neapelj nikdar ne sodi. Neapelj je kot Parthenope. \/\u2026\/ Na\u0161e \u017eivljenje nikoli ni preprosto ali logi\u010dno. V njegovi prostranosti se zlahka izgubimo. Sku\u0161amo ga pogledati od dale\u010d, ga razumeti, mu dati smisel. Toda \u017eivljenje ne gleda nas. Vedno je nekje drugje. To nas iz\u010drpava, nam vzbuja dvome \u2013 in nas dela skrivnostne. Negotova in skrivnostna je tudi Parthenope. \u2018Ali ljubi\u0161 preve\u010d ali premalo?\u2019<\/i> jo v nekem trenutku vpra\u0161a demonski lik, oble\u010den v svetnika. Vpra\u0161anje je namenjeno vsem nam. Parthenope ne ve, kaj naj odgovori \u2013 in mi tudi ne. Kajti vsa vpra\u0161anja so bila \u017ee zastavljena in vsi odgovori so se izkazali za neto\u010dne, izmuzljive, protislovne. In prav zaradi tega nepoznavanja samih sebe smo v o\u010deh drugih skrivnost. Tako kot Parthenope.\u00ab
\u2013 Paolo Sorrentino<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbSorrentino je posnel \u010dudovit traktat o filmski lepoti \/…\/. Opojen razmislek o tem, kako vidimo ljudi in kraje ter kako oni vidijo sebe. \/…\/ Film, poln nostalgije, prikli\u010de ob\u010dutek mladostne, poletne svobode, a se ne izogne negotovostim mlade odraslosti. Toda Parthenope<\/b> ni obi\u010dajen film o odra\u0161\u010danju, pa\u010d pa zgodba o samoodkrivanju. To je ganljivo umetni\u0161ko popotovanje, v katerem re\u017eiser skozi zgodbo o \u017eenski, ki raziskuje svoje notranje \u017eivljenje \u2013 tako onkraj svoje lepote kot prek nje \u2013, razmi\u0161lja o razlogih, zakaj sploh uporablja kamero: da bi poiskal transformativne resnice o tem, kako vidimo svet in sami sebe; resnice, ki jih je najbolje odstirati z estetskim raziskovanjem.\u00ab
\u2013 Siddhant Adlakha, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbParthenope<\/b> postopoma postane ve\u010d kot le zgodba o lepoti ene osebe. \u010ce je film \u00c8 stata la mano di Dio<\/b> opisoval re\u017eiserjevo otro\u0161tvo, ta govori o ne\u010dem bolj abstraktnem, a se zato z njim ni\u010d te\u017eje ne poistovetimo. Na\u0161a protagonistka postane nekak\u0161no utele\u0161enje ideje mladosti in mo\u017enosti, zaradi \u010desar pa utele\u0161a tudi nasprotje teh stvari \u2013 idejo, da nam bo \u017eivljenje nazadnje vsem spolzelo med prsti. S filmom o eni sami lepi osebi nas Sorrentino spomni, da smo bili v svojih spominih neko\u010d vsi lepi.\u00ab
\u2013 Bilge Ebiri, Vulture<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm, nastal v sodelovanju z Yvesom Saint Laurentom, je prava pa\u0161a za \u010dute. \/…\/ Da notranje \u017eivljenje \u017eensk za Sorrentina ostaja velika skrivnost, ne bo presenetilo nikogar, ki pozna njegove prej\u0161nje filme, v katerih je \u017eenske obravnaval z oniri\u010dnim strahospo\u0161tovanjem in erotiko. Toda s\u00a0Parthenope<\/b> je ustvaril pogosto transcendentno zapeljiv slavospev tej skrivnostnosti.\u00ab
\u2013 Isaac Feldberg, RogerEbert.com<\/i><\/p>\n
\u00bbPaolo Sorrentino je v razko\u0161no\u00a0Parthenope<\/b> ujel vso strast in dekadenco, bedo, tragedijo in baro\u010dno bogastvo svojega rodnega Neaplja. \/\u2026\/ Parthenope <\/b>je z Neapljem tako tesno povezana, da lahko film, ki nosi njuno skupno ime, razumemo kot dvojni portret: re\u017eiser v nemogo\u010di, mitski zdru\u017eitvi preplete privla\u010dnost, ki jo \u010duti do junakinje, in svojo ljubezen do mesta.\u00ab
<\/i>\u2013 Deborah Young, The Film Verdict<\/i><\/p>\n
\u00bbZapeljevanje je sporo\u010dilo. Lepota je zjebala King Konga. Mal\u00e8na kon\u010da tragi\u010dno in srhljivo, a enako srhljiva je tudi mo\u017enost, da se bo Parthenope – sicer \u0161tudentka antropologije in Clauda Levi-Straussa – neko\u010d postarala. \/\u2026\/ Mal\u00e8na je u\u010diteljica – Parthenope postane univerzitetna profesorica, ki ve, da so ljudje zve\u010dine nesre\u010dni zato, ker ne znajo pravilno zastavljati vpra\u0161anj. Parthenope<\/b>, ki zna emocije zategniti \u010dez tri oktave in do aplavza, je film vzdihljajev, film trkov, film pomi\u0161ljajev, film zorenja, film nostalgije, film osvoboditve, film sakrilegija \u2013 \u010de bi Parthenope svoje \u017eelje pela, bi bil opera. ZELO ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bbKakorkoli, Neapelj, kot smo mu tu pri\u010da, je Sorrentinova Itaka, v katero se vra\u010da po zaviti poti, tudi skozi spomine in do\u017eivljanja svoje protagonistke; je izku\u0161nja \u017eivljenja, ki v \u010dasovni perspektivi neizbe\u017eno polzi med prsti, in prispodoba lepote, ki bledi. Kljub vsej pompoznosti, ki jo avtorsko pripisuje sami lepoti \u2013 ali pa je poanta nemara prav v tem \u2026\u00ab Parthenope, rojena v petdesetih letih v morju pred doma\u010do vilo, i\u0161\u010de sre\u010do v dolgih poletjih svoje mladosti ter se zaljublja v rodni Neapelj in njegove \u0161tevilne slikovite like. Paolo Sorrentino je ustvaril zapeljiv ep o potovanju sodobne herojinje onkraj \u00bbvelike lepote\u00ab in \u00bbmladosti\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":378386,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/378347"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/378386"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=378347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"