zgodba
<\/b>\u00bbFilm govori o kratkotrajni socialisti\u010dni vstaji v Parizu v \u010dasu francosko-pruske vojne. Marca 1871 so se Pari\u017eani uprli francoski vladi, ki je nato pobegnila iz prestolnice in se zatekla v Versailles. Radikalci so ustanovili proletarsko vlado, znano pod imenom pari\u0161ka komuna, ki je ostala na oblasti dva meseca, dokler je ni strmoglavila francoska vojska. Watkins je pri raziskovanju tega pomembnega poglavja v francoski (in socialisti\u010dni) zgodovini ubral radikalno eksperimentalen in sodelovalen pristop, ki naj bi odra\u017eal skupnostno naravo komune. Film je posnel v veliki zapu\u0161\u010deni tovarni, pri njem pa je, ve\u010dinoma povsem brez igralskih izku\u0161enj, sodelovalo ve\u010d kot dvesto dvajset igralcev \u2013 ti niso bili zadol\u017eeni le za interpretacijo vlog, ampak so morali raziskati tudi \u017eivljenja in ozadja svojih likov. Igrane rekonstrukcije dogodkov se v filmu prepletajo s posnetki igralcev, medtem ko razpravljajo o projektu, svojem odnosu do vlog ter sodobni politiki; zgodovinsko pripoved pa uokvirja drzno anahronisti\u010dna domislica: dogajanje prena\u0161ata konkuren\u010dni televizijski postaji Commune TV in Versailles TV. Watkinsova navdihnjena me\u0161anica poglobljene zgodovinske raziskave, razburljive drame, oblikovnih inovacij in medijske analize ostaja eden najve\u010djih filmskih dose\u017ekov 21. stoletja.\u00ab
\u2013 Anthology Film Archives<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbV francoskih \u0161olah je bila pari\u0161ka komuna vedno zelo zapostavljena tema, \u010deprav gre za klju\u010dni dogodek v zgodovini evropskega delavskega razreda \u2013 ali pa morda ravno zato. Ve\u010dina igralcev je ob na\u0161em prvem sre\u010danju tako priznala, da o temi ne vedo skoraj ni\u010desar. Zelo pomembno je bilo, da so se neposredno vklju\u010dili v raziskavo, saj so tako dobili vpogled v tiste vidike sodobnega francoskega sistema, ki ne opravljajo svoje dol\u017enosti pri zagotavljanju resni\u010dno demokrati\u010dnega in participativnega postopka. \/\u2026\/ \u017divimo v zelo mra\u010dnem obdobju \u010dlove\u0161ke zgodovine. Postmodernisti\u010dni cinizem (ukinjanje humanisti\u010dne in kriti\u010dne misli v izobra\u017eevalnem sistemu); skrajni in vsesplo\u0161ni pohlep, zna\u010dilen za potro\u0161ni\u0161ko dru\u017ebo; \u010dlove\u0161ka, gospodarska in okoljska katastrofa kot posledice globalizacije; vse ve\u010dje trpljenje in izkori\u0161\u010danje ljudi iz tako imenovanega tretjega sveta; ter poneumljajo\u010di konformizem in standardizacija, ki ju prina\u0161a sistemati\u010dna avdiovizualizacija planeta \u2013 vse to ustvarja svet, v katerem etika, morala, \u010dlove\u0161ka solidarnost in predanost (razen oportunizmu) veljajo za \u2018staromodne\u2019. Svet, v katerem sta pretiravanje in ekonomsko izkori\u0161\u010danje postala norma, ki se je u\u010dijo celo otroci. Za nas, ki \u017eivimo v tak\u0161ni dru\u017ebi, je dogajanje v Parizu spomladi 1871 utele\u0161alo (in \u0161e vedno utele\u0161a) idejo o bolj\u0161em svetu in potrebo po nekak\u0161ni kolektivni socialni utopiji, ki jo danes potrebujemo tako zelo, kot umirajo\u010di potrebujejo plazmo. In tako se je rodila ideja za ta film.\u00ab
\u2013 Peter Watkins<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm, v katerem igrajo brezposelni, prilo\u017enostni delavci, priseljenci brez dokumentov in lokalni prebivalci, gledalcu omogo\u010di, da odigra lastno zgodovino; da vpra\u0161anja pari\u0161ke revolucije pove\u017ee z izzivi maja \u201868 in sodobnosti. \/\u2026\/ Nekateri filmski zgodovinarji, ki radi stigmatizirajo ta ali oni poskus, bodo morda rekli, da je revolucijo nemogo\u010de posneti. Watkins doka\u017ee nasprotno. Komuna<\/b> se po\u017evi\u017ega na dejstva, ignorira Louise Michel in Julesa Vall\u00e8sa \u2013 namesto tega snema ideje, daje glas ljudstvu in poka\u017ee, da obdobje pari\u0161ke komune pomeni za\u010detek razvoja neke misli. V filmu odmevajo tudi sodobna vpra\u0161anja: rasizem, vloga \u017eensk, dru\u017ebena neenakost, cenzura, \u0161ola …\u00ab
\u2013 Jean-Luc Douin, Le Monde<\/i> <\/p>\n
\u00bbWatkinsova \u0161esturna mojstrovina \u2013 dinami\u010dna zgodovinska rekonstrukcija v obliki eksperimentalnega dokumentarca \u2013 je nadvse navdihujo\u010da. To sinkreti\u010dno delo levi\u010darskega modernizma, namenjeno vzbujanju revolucionarne evforije, je ravno tako neposredno kot samorefleksivno. Watkins na novo zgradi zgodovino na njenih lastnih ru\u0161evinah, uporabi medije kot okvir, vrh tega pa pripoved pre\u017eame z neverjetno prezenco.\u00ab
\u2013 J. Hoberman, The Village Voice<\/i><\/p>\n
\u00bbRe\u017eiserjev namen ni \u2018pripovedovati\u2019 o komuni, \u010deprav najbr\u017e \u0161e nih\u010de nikoli ni tako dobro ujel vzdu\u0161ja tistega burnega trenutka, ampak nas spodbuditi, da si zastavimo nekaj vpra\u0161anj o sebi in svojem odnosu do dru\u017ebe.\u00ab
\u2013 Emile Breton, L\u2019Humanit\u00e9<\/i> <\/p>\n
\u00bbPodobno kot \u0161tevilni drugi Watkinsovi filmi, na primer\u00a0Vojna igra<\/b>, Kazenski park<\/b> in odli\u010dni Culloden<\/b> (o zadnji kopenski bitki v Veliki Britaniji, leta 1746), je tudi Komuna<\/b> zasnovana kot televizijska reporta\u017ea. Morda se to zdi nenavaden na\u010din za obravnavo dogodkov v 18. in 19. stoletju, toda film v resnici deluje kot komentar zgodovine in sedanjosti, dru\u017ebenega spomina in medijev.\u00ab
\u2013 Jonathan Rosenbaum, Chicago Reader<\/i><\/p>\n
\u00bbRe\u017eiser se izogne paralizirajo\u010di nostalgiji, ki obi\u010dajno spremlja revolucionarno mitologijo, ter ustvari temeljni film o rojstvu politike.\u00ab
\u2013 Jade Lindgaard, Les Inrockuptibles<\/i><\/p>\n
\u00bbIgralci poka\u017eejo neverjetno energi\u010dnost, predanost in spretnost, \u010deprav imajo le redki izmed njih igralske izku\u0161nje. Njihova strast je tako pristna, da se na trenutke zdi, da bodo sko\u010dili s platna in upor prenesli v dvorano.\u00ab
\u2013 Peter Lennon, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbNLP v avdiovizualni pokrajini: edinstveno, \u010dudovito in vznemirljivo delo, ki obi\u010dajne ustvarjalne mehanizme sesuje v prah.\u00ab
\u2013 Jean-Marie Durand, Les Inrockuptibles<\/i><\/p>\n
\u00bbGre za izjemno \u017eivo in ambiciozno me\u0161anico zgodovinske rigoroznosti, la\u017enega dokumentarca in dela v nastajanju. \/\u2026\/ Peter Watkins iz vsakega gledalca naredi \u010duje\u010dega in ozave\u0161\u010denega akterja zgodovine.\u00ab Film govori o kratkotrajni socialisti\u010dni vstaji v Parizu v \u010dasu francosko-pruske vojne.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":371482,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/371481"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/371482"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=371481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 C\u00e9cile Mury, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"