{"id":371244,"date":"2026-01-28T12:12:39","date_gmt":"2026-01-28T11:12:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/mrtvaski-prt\/"},"modified":"2026-01-28T12:17:08","modified_gmt":"2026-01-28T11:17:08","slug":"mrtvaski-prt","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mrtvaski-prt\/","title":{"rendered":"Mrtva\u0161ki prt"},"content":{"rendered":"<p><b>zgodba<br \/><\/b>Uspe\u0161ni poslovne\u017e Karsh, neutola\u017eljiv po smrti ljubljene \u017eene Becce, izumi revolucionarno in kontroverzno tehnologijo, ki \u017eivim omogo\u010da, da opazujejo svoje najbli\u017eje v njihovih grobovih. Ko neke no\u010di neznanci oskrunijo ve\u010d grobov, med njimi tudi Beccinega, se Karsh loti iskanja krivcev. Ali postaja paranoi\u010den ali pa je v ozadju res obse\u017ena mednarodna zarota?<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/><\/b>\u00bbBeseda <i>shroud<\/i> v angle\u0161\u010dini pomeni prt za zavijanje mrli\u010dev, v \u0161ir\u0161em smislu pa tudi nekaj, kar pokriva, skriva. Pri ve\u010dini pogrebnih obredov gre za zanikanje resni\u010dnosti smrti, za zanikanje tistega, kar se dogaja s telesom. V filmu pa smo obi\u010dajno vlogo mrtva\u0161kega prta obrnili na glavo; na\u0161i prti so namenjeni razkrivanju in ne zakrivanju. Scenarij sem pisal, ko sem \u017ealoval za \u017eeno, ki je umrla pred sedmimi leti. Zato ni \u0161lo le za nekak\u0161no tehni\u010dno vajo, ampak za \u010dustveno, osebno raziskovanje. \/&#8230;\/ Mrtva\u0161ki prti, ki jih izumi moj glavni lik, so na neki na\u010din filmske naprave. Ustvarjajo lastni film, posmrtni film, film razkroja. Teme se nisem lotil neposredno, a sem vseeno \u017eelel predstaviti vidike filma grobov, filma pokopali\u0161\u010d. Karsh se zaveda, da njegov izum temelji na tehnologiji, ki je podobna filmski, in da lahko ustvari bogate in kompleksne podobe. To se mi zdi zelo zanimivo, saj filme pogosto gledam zato, da bi videl mrtve ljudi. \u017delim jih ponovno videti, jih sli\u0161ati. Lahko bi rekli, da je film nekak\u0161en stroj za prikazovanje duhov, ljudi po njihovi smrti. Film je neke vrste pokopali\u0161\u010de. \/\u2026\/ \u010ce je \u010dlovek veren, mislim, da se zana\u0161a na posmrtno \u017eivljenje. A tudi za ateista, kakr\u0161na sva Karsh in jaz, se odnos z umrlim lahko nadaljuje, le v bolj realisti\u010dnem, biolo\u0161kem smislu; to je druga vrsta odnosa. \/\u2026\/ Vse skupaj je seveda perverzno, morbidno, groteskno, a ne za nekoga, ki \u017ealuje kot Karsh. V resnici je precej zdravo, pot iz obupa, \u017ealosti. Prav na to je Karsh tudi stavil: v visokotehnolo\u0161ko pokopali\u0161\u010de je vlo\u017eil veliko denarja in energije. Toda nazadnje je v sredi\u0161\u010du vendarle telo, tako kot v mnogih mojih filmih. <i>\u2018Telo je resni\u010dnost\u2019<\/i>: \u010de to sprejme\u0161, telo mrtvega \u010dloveka \u0161e naprej ostane nekak\u0161na resni\u010dnost \u2013 in v tej resni\u010dnosti \u017eivi Karsh.\u00ab<br \/>\u2013 David Cronenberg<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbNi\u010d ne ka\u017ee, da bi Cronenberg, ki je bil ob premieri filma \u2018mlad\u2019 enainosemdeset let, izgubljal svoj edinstveni pe\u010dat, zato bi bilo o <b>Mrtva\u0161kem prtu<\/b> morda prenagljeno govoriti kot o poslovilnem pismu. Ponuja pa nam nekaj drugega: neko novo vrsto filmske ljubezenske zgodbe, ki na\u0161o vez z mrtvimi raziskuje prek sanj in \u010disto realisti\u010dnih izumov \u2013 namesto da bi se opirala na tako obrabljene bergle, kot so duhovi in visoka fantastika. Kakor ve\u010dina re\u017eiserjevih poznih del tudi to gledalca postavi pred dolo\u010dene zahteve, a \u010de smo pripravljeni sprejeti, kar nam Cronenberg ponuja, in se v\u017eiveti v njegov bogat \u010dustveni svet, potem bomo obilno nagrajeni.\u00ab<br \/>\u2013 David Jenkins, <i>Little White Lies<\/i><\/p>\n<p>\u00bbEden najbolj\u0161ih filmov Cronenbergovega poznega obdobja: eleganten in inteligenten, razmi\u0161ljujo\u010d in moder, melanholi\u010den in melodramati\u010den \u2013 vse to s podtonom suhega humorja. Umetnik se je spet enkrat na novo izumil.\u00ab\u00a0 <br \/>\u2013 Olaf M\u00f6ller, <i>IFFR<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Mrtva\u0161ki prt<\/b> nas podobno kot izvrstni <b>Zlo\u010dini prihodnosti<\/b> iz leta 2022 spomni, da Cronenberg pri svojih enainosemdesetih ostaja eden najve\u010djih svetovnih re\u017eiserjev: drzen, brezkompromisen, inteligenten in neustra\u0161en. Pa tudi zelo zabaven.\u00ab<br \/>\u2013 Adam Nayman, <i>The Ringer<\/i><\/p>\n<p>\u00bbDavida Cronenberga \u0161e vedno pogosto obravnavamo kot\u00a0<i>showmana<\/i> telesne grozljivke, ki nas vodi \u2018skozi zrcalo\u2019, \u010deprav nam ga pravzaprav nastavlja. Ni\u010d druga\u010de ni z <b>Mrtva\u0161kim prtom<\/b>. Film so nekateri napa\u010dno ocenjevali po \u017eanrskih merilih, a se v resnici ukvarja s prvinskimi \u010dlove\u0161kimi \u010dustvi, ki zadevajo vse nas. \/\u2026\/ \u017danrske mahinacije se tako zdijo le na\u010din, kako se umetnik v svojem izbranem jeziku spoprijema z globoko izgubo. Cronenberg \u017ee od nekdaj uporablja svobo\u0161\u010dine \u017eanra, da bi osvobodil na\u0161o empati\u010dno domi\u0161ljijo in nam omogo\u010dil, da za\u010dutimo nekaj prepovedanega ali neznanega \u2013 ali pa nas s kombinacijo odtujenosti in velikega medvedjega objema pripravil do tega, da nekaj znanega za\u010dutimo na novo: \u017ealovanje kot zgodbo o duhovih, ki postane resni\u010dna in se nadaljuje zahvaljujo\u010d <i>shroudcamu<\/i>. \/&#8230;\/ \u010ce <strong>Mrtva\u0161ki prt<\/strong> gledamo skozi prizmo pogosto zlorabljenega izraza telesne grozljivke: ne gre nujno za grozo razpadajo\u010dega telesa, pa\u010d pa za grozo njegove odsotnosti \u2013 kar pomeni, da je Cronenberg posnel predvsem ljubezensko zgodbo.\u00ab<br \/>\u2013 Nicolas Rapold, <i>Sight and Sound<\/i><\/p>\n<p>\u00bbDavid Cronenberg, ki je pred nekaj leti izgubil \u017eeno, se je vrnil &#8211; con gusto. Morbidnost, obsedenost, mutacije, paraziti, strah pred stikom in oku\u017ebo, nasilnost seksa, seksualizacija tehnologije, nadle\u017enost \u010dlove\u0161kega mesa, razpadanje telesa \u2013 to so njegove teme. In vedno se jim je posvetil tako, kot se kanibal posveti dojen\u010dku.\u00a0 \/\u2026\/ Ko ko\u017ea, ki jo \u00bb\u010dude\u017eni\u00ab, visokotehnolo\u0161ki, nadzorovalni kapitalizem tako seksualizira in feti\u0161izira, zgnije, se prika\u017eejo ostudna trohnoba, gnusno razpadanje mesa, odvratne kosti &#8211; duh, avatar posmrtnega \u017eivljenja. Hegel je famozno zapisal: <i>\u00bbDuh je kost.\u00ab<\/i> In <b>Mrtva\u0161ki prt<\/b>, avatar <b>Substance<\/b>, body horror, film grobov in no\u010di, je ekranizacija tega dictuma. Duh je kost &#8211; erekcija.\u00ab ZELO ZA<br \/>\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0<i>Mladina<\/i><\/p>\n<p>\u00bbCronenberg tako odlo\u010dno vztraja pri nenadomestljivosti in brezpogojni posve\u010denosti telesa, navkljub njegovi nepopolnosti, obsojenosti na propadanje v bolezni ali starosti, in vztrajno zavra\u010da neznosnost\u00a0prevladujo\u010dih obsesij, ki na eni strani zahtevajo breztelesnost, na drugi pa standardizirano brezhibnost, ki ni drugega kot dehumanizacija. \/\u2026\/ Cronenberg znova dokazuje, da je v njegovih pregovorno \u00bbgrozljivih\u00ab filmih vedno tudi pogosto spregledano obmo\u010dje humorja, preobratov, nekak\u0161nih izstopov iz zgodbe ter nekonvencionalne erotike, ljubezni, \u010dlove\u0161ke \u0161ibkosti in humorja.\u00ab<br \/>\u2013 Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko,\u00a0<i>Dnevnik<\/i><\/p>\n<p>\u00bbV filmu je, kot v ve\u010dini njegovih del, nekaj hipnoti\u010dnega, gleda se ga s cmokom v grlu in nejevero, kot me\u0161anico morbidnosti in romantike. Kot futuristi\u010dno reinterpretacijo Edgarja Allana Poeja ali\u00a0<i>Frankensteina<\/i> Mary Shelley, ki bi ga brali od konca proti za\u010detku. <b>Mrtva\u0161ki prt<\/b> je Cronenbergova meditacija o smrti in telesnosti, o bli\u017eini in obsedenosti, o voajerizmu in mislih, ki jih obi\u010dajno odrivamo stran. Za Cronenberga je bila umetnost vedno tudi poligon za preizku\u0161anje meja \u2013 tudi meja biologije, dru\u017ebe in vsega, \u010demur pravimo \u00bb\u010dlove\u0161ko\u00ab. \/&#8230;\/ Kakorkoli, celove\u010dercev, ki bi idejno dra\u017eili gledalce, je danes bolj malo; <b>Mrtva\u0161ki prt<\/b> je tako antipod oskarjevske slavljenke <b>Anore<\/b>. Gre tudi za metafilm o sobivanju \u017eivih in mrtvih ter sobivanju notranjega in zunanjega sveta, kar je ena od rde\u010dih niti Cronenbergovega opusa. Ta razume film tudi kot stroj za o\u017eivljanje duhov, in dejansko je v <strong>Mrtva\u0161kem prtu<\/strong> nekaj elegi\u010dnega. Zdi se, kot da bi zadnji kader leta med oblake naznanil tudi avtorjevo dokon\u010dno slovo od filmskega ustvarjanja.\u00ab<br \/>\u2013 Gorazd Tru\u0161novec,\u00a0<i>Radio Slovenija<\/i><i>\u00a0<\/i><\/p>\n<p>\u00bbVeli\u010dina <b>Mrtva\u0161kega prta<\/b> je v tem, da ni podlegel sku\u0161njavi, da bi sprejel katerokoli izmed mo\u017enih\u00a0smiselnih razlag poteka dogodkov ter jo predstavil gledalcu kot edino resni\u010dno. Namesto tega je vzdr\u017eal absurd nesmiselnosti sveta. Katarza v filmu ni v osmi\u0161ljenju smrti, temve\u010d v polnem zavedanju njene nesmiselne neizbe\u017enosti. Katarza se zgodi \u0161ele, ko vpra\u0161anje smisla, ki bi kot rde\u010da nit prepletel dogodke v vzro\u010dno verigo, postane nepomembno, edino, kar je pomembno, je, kot se pribli\u017eno glasi zadnji stavek filma, da bomo vsi le\u017eali na pokopali\u0161\u010du. Mrtva\u0161ki prt je tradicionalno namenjen zakrivanju telesa, ki ga je du\u0161a zapustila in je prepu\u0161\u010deno razkroju, Karhseva visokotehnolo\u0161ka verzija pa razkriva truplo in njegov razkroj, Cronenberg je v tak mrtva\u0161ki prt spremenil filmsko platno. Ustvaril je nekak\u0161no posodobljeno obliko budisti\u010dne meditacije ob razkrajajo\u010dem se truplu ter prisilil gledalca k soo\u010denju z minljivostjo in smrtjo v vsej njeni nesmiselni neizbe\u017enosti.\u00ab<br \/>\u2013 Mirt Bezlaj,\u00a0<i>Delo<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mra\u010den, a tudi humoren film o telesnosti \u017ealovanja, ki ga je David Cronenberg posnel po smrti svoje dolgoletne soproge. Z Vincentom Casselom kot re\u017eiserjevim alter egom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":371245,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/371244"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/371245"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=371244"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}