zgodba
<\/b>Poklicni ropar Trojan se po dvanajstih letih vrne v Berlin, da bi na\u0161el delo. A mesto se je spremenilo in Trojanovi stari stiki niso ve\u010d uporabni. Zato mine nekaj \u010dasa, preden dobi dober posel: krajo slike iz muzeja. Pri ropu bo sodeloval z nekdanjim kolegom Luco, voznico Diano in ra\u010dunalni\u0161kim strokovnjakom Chrisom. Toda skrbno na\u010drtovani rop kmalu uide izpod nadzora \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbV\u0161e\u010d so mi filmi o ropih, kadar so ti skrbno pripravljeni in izpeljani, z vsemi komplikacijami, ki sodijo zraven. To so zgodbe, v katerih ima delo glavnih junakov pomembno vlogo. Rad imam filme, ki zlo\u010dinski posel jemljejo zelo resno in ga prikazujejo v vseh podrobnostih, na primer Rififi<\/b> Julesa Dassina, Rde\u010di krog<\/b> (Le cercle rouge) Jean-Pierra\u00a0Melvilla ter Ulice nasilja<\/b> (Thief) in Vro\u010dino<\/b> (Heat) Michaela Manna. \/\u2026\/ Trojan se je zavestno odlo\u010dil, da ne bo del organiziranega kriminala. Zato ni gangster v klasi\u010dnem smislu. Je nekdo, ki sku\u0161a \u017eiveti po lastnih pravilih, z vsemi pripadajo\u010dimi te\u017eavami in odrekanji. In ker je poklicni zlo\u010dinec, je njegov vsakdanjik seveda dale\u010d od vsake oblike me\u0161\u010danskega \u017eivljenja. Lik, kakr\u0161en je Trojan, nima referen\u010dnih to\u010dk v smislu rednega dela, dru\u017eine, stalnega prebivali\u0161\u010da ali \u017eelje po lastnini. Ni\u010d od tega ga ne zanima. Pri delu je povsem sam s seboj. \u010cista prisotnost. \/\u2026\/ Toda \u010deprav se giblje zunaj me\u0161\u010danskih norm in zakonov, sku\u0161a vzdr\u017eevati nekak\u0161en lasten moralni kodeks.\u00ab
\u2013 Thomas Arslan<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbArslanu je uspel \u010dudovit spoj minimalizma berlinske \u0161ole in \u017eanrskega filma. V Po\u017egani zemlji<\/b> ni ene same odve\u010dne besede, poganjajo jo pogledi in ne-pogovori, Berlin prikazuje le v njegovih najbolj neprijaznih, anonimnih ne-krajih, toda hkrati prina\u0161a napetost in \u010dustva ter analizo boja med delavskim razredom in turbokapitalizmom. \/…\/ \u010ce \u017eelite videti nem\u0161ko verzijo filma Vozi!<\/b> (Drive), si oglejte Po\u017egano zemljo<\/b>!\u00ab
\u2013 Christian Ihle, taz<\/i><\/p>\n
\u00bbPo\u017egana zemlja<\/b> dokazuje, da \u010de osnove izpelje\u0161 brezhibno, za razburljiv in napet film ne potrebuje\u0161 velikega prora\u010duna, zapletenih kaskaderskih podvigov ali hollywoodskih zvezdnikov.\u00ab
\u2013 Emma Kiely, Collider<\/i><\/b><\/p>\n
\u00bbNa\u010din, kako re\u017eiser prikazuje svet zlo\u010dina, je zelo dale\u010d od epskosti, ki obi\u010dajno zaznamuje \u017eanr trilerja. Film je napet, toda njegov pristop je antiklimakti\u010den. [Niti najbolj dramati\u010dni prizori] ne temeljijo na pirotehniki.\u00a0Po\u017egana zemlja<\/b> je izpraznjen balon in prav v tem je njegova veli\u010dina: v na\u010dinu, kako se Arslan loteva akcije. Ta nagnjenost k dejanjem namesto \u010dustvom popelje film na izjemno plasti\u010den teren; v svet senc, svet no\u010dnih lu\u010di, gibanja, gest.\u00ab
\u2013 Violeta Kovacsics, Otros Cines<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm, v katerem ni prakti\u010dno ni\u010d glasbe in skoraj nobenih pogovorov (\u2018klepetav kot vedno\u2019 <\/i>o Trojanu sarkasti\u010dno pripomni njegova posrednica), je narejen iz iste tkanine (bolje: jekla?) kot njegov glavni junak. Re\u017eiser ne izgublja \u010dasa in kar najbolje izkoristi posnetke in monta\u017eo, da bi pri\u0161el naravnost k bistvu. Rezultat je oster kot britev \u2013 tako kot le najbolj\u0161i filmi noir.\u00ab
\u2013 Erwan Desbois, International Cinephile Society<\/i><\/p>\n
\u00bbArslan je ustvaril \u0161e eno obvladano in elegantno delo, ob katerem so bolj hrupni in hekti\u010dni hollywoodski filmi o ropih videti absurdno. \/…\/ Melvillovi liki so se nenehno spopadali z vpra\u0161anji prijateljstva, zaupanja, osamljenosti in izdajstva; s temami, ki jih najdemo tudi v\u00a0Po\u017egani zemlji<\/b>. Arslan razume, kako se spopasti s temi osnovnimi \u010dlove\u0161kimi dilemami, obenem pa zna ob\u010dinstvo vse do zadnje minute dr\u017eati na robu sede\u017ea.\u00ab
\u2013 Susanne Gottlieb, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u00bbMed ustvarjanjem\u00a0Po\u017egane zemlje<\/b> se je re\u017eiser odlo\u010dil posneti \u0161e tretji del, s katerim bo zaklju\u010dil trilogijo kriminalnih filmov, ki v nem\u0161ki kinematografiji nima drugega precedenta kot zelo druga\u010dno serijo kriminalk Fritza Langa o doktorju Mabuseju. Z dvema \u017ee posnetima mojstrovinama ima Arslan tako realne mo\u017enosti, da ustvari kriminalni triptih, ki bo prestal preizku\u0161njo \u010dasa; delo, ki bi ga kljub pripovednim, estetskim in kulturnim razlikam lahko primerjali tudi s trilogijo Andrewa Laua in Alana Maka Infernal Affairs<\/b> (2002\u20132003). \/…\/ Absolutni vrhunec leto\u0161njega Berlinala.\u00ab
\u2013\u00a0Marco Abel, Senses of Cinema<\/i><\/p>\n
\u00bbPo\u017egana zemlja<\/b>, ki u\u017eiva v no\u010di, no\u010dnih premikih in no\u010dnih vo\u017enjah, je neonoir, ki pa se ne razkazuje in petelini, ampak se samozadr\u017euje, ne da bi se samozatajil. Namesto spektakla izbere gverilo. Namesto ekscesa slog. Namesto nasilja postmodernisti\u010dno meditacijo. Namesto hekti\u010dnosti atmosfero. Namesto realizma abstrakcijo. Namesto maksimalizma minimalizem. ZA+\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ceprav film predstavi samo kriminalno podzemlje in ne vklju\u010duje policistov ali detektivov, pa moralni vidik vseeno pride na dan. Protagonistom je \u017eivljenje kriminala sicer pisano na ko\u017eo, toda v tem poslu se zmeraj najde kdo, ki je \u0161e brezobzirnej\u0161i, brutalnej\u0161i in \u0161e bolj neusmiljen. Pri tem je najbr\u017e najzanimivej\u0161e, kako film vzpostavi tega ultimativnega zlobne\u017ea in njegovo moralnost. Ne gre samo za to, da je nima, da se odlo\u010di napetnajstiti prav vsakogar in jih ob tem ve\u010dino eliminirati, saj v osnovi \u017eeli igrati po pravilih, vendar se odpravi na morilski pohod, ko mu to nalo\u017ei mizantropni bogatunski naro\u010dnik. Za film, ki se ne ubada z moralo svojih protagonistov, je ta odlo\u010ditev izrazito ideolo\u0161ka. In realisti\u010dna.\u00ab
\u2013 Igor Harb, Radio Slovenija<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Minimalisti\u010dni krimi\u010d, postavljen na no\u010dne ulice sodobnega Berlina, je prav tak\u0161en kot njegov glavni junak: redkobeseden, u\u010dinkovit in zelo zelo kul.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":370913,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/370903"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/370913"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=370903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}