{"id":365969,"date":"2026-01-26T14:22:23","date_gmt":"2026-01-26T13:22:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/reka-ali-smrt\/"},"modified":"2026-01-26T14:32:05","modified_gmt":"2026-01-26T13:32:05","slug":"reka-ali-smrt","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/reka-ali-smrt\/","title":{"rendered":"Fiume o morte!"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/b><\/a>Leta 1919 je ekscentri\u010dni italijanski pesnik, dandy in strastni militarist Gabriele D\u2019Annunzio, nezadovoljen z odlo\u010ditvijo pari\u0161ke mirovne konference, da se Fiume \u2013 dana\u0161nja Reka \u2013 dodeli Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, mesto na lastno roko razglasil za neodvisno dr\u017eavo. \u0160estnajstmese\u010dna okupacija, ki je sledila, velja za enega najbolj bizarnih eksperimentov v vsej zgodovini politi\u010dnega vladanja … V Reki rojeni filmski re\u017eiser Igor Bezinovi\u0107 nekaj ve\u010d kot stoletje pozneje povabi some\u0161\u010dane, da skupaj z njim poustvarijo in na novo interpretirajo to nenavadno poglavje v zgodovini svojega mesta.<\/p>\n

Fiume o morte! <\/b>je film o poeziji, dinamitu, kokainu, strojnicah, nogometu, letalih, pohi\u0161tvu, ki leti skozi okna, koncertih, zaporih, son\u010denju, tiso\u010dih vojakov, milijonih nabojev, neskon\u010dnih govorih, kljuna\u0161u in mo\u010di politi\u010dne performativnosti. D\u2019Annunzio bi lahko veljal tudi za njenega za\u010detnika, predhodnika nekaterih najve\u010djih mojstrov politi\u010dnega nastopa\u0161tva na\u0161e dobe.<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbFiume o morte! <\/b>je neposreden, drzen in zelo sme\u0161en. Film \/\u2026\/ prina\u0161a nadvse aktualno sporo\u010dilo, da je smeh na ra\u010dun fa\u0161istov oblika upora \/\u2026\/. To je \u010dudovito punkovska razli\u010dica zgodovinskega dokumentarca, pre\u017eeta s humorjem in uporni\u0161kim duhom ljudi, ki so bili v 20. stoletju dr\u017eavljani \u2018osmih ali devetih razli\u010dnih dr\u017eav\u2019, govorili razli\u010dne jezike, a jim je vseeno uspelo ohraniti lastno prepoznavno identiteto.\u00ab
\u2013 Wendy Ide, Screen Daily<\/i><\/p>\n

\u00bbMnogi filmski ustvarjalci preve\u010d zaupajo v svojo sposobnost prikazati na\u010dine \u017eivljenja, ki so dale\u010d od njihovih lastnih izku\u0161enj. Ta slepa samozavest je \u0161e posebej o\u010ditna pri opisovanju daljne zgodovine, kjer domi\u0161ljija neizogibno vodi k fabrikacijam. Hrva\u0161ki re\u017eiser Igor Bezinovi\u0107 se v filmu Fiume o morte!<\/b> z omenjeno te\u017eavo pogumno in briljantno spopade tako, da poka\u017ee svoj proces. Nefikcijske prvine preplete s fikcionaliziranimi zgodovinskimi dogodki in z razkritjem zakulisja teh uprizoritev film spremeni v dokumentarec o lastnem nastajanju.\u00ab
\u2013 Richard Brody, The New York Times<\/i><\/p>\n

\u00bbBezinovi\u0107 Fiume o morte!<\/b> zapolni z drobnimi igrivostmi in pomenljivimi detajli, ki tudi pozornemu gledalcu morda ob prvem gledanju uidejo, a ker je izku\u0161nja gledanja filma \u2013 tako zaradi obse\u017eno raziskanega in premi\u0161ljeno izbranega arhivskega gradiva, ki temo filma obravnava z resnostjo, kakr\u0161na ji priti\u010de, kot zaradi hkratnega humornega vzdu\u0161ja \u2013 en sam filmski u\u017eitek, se ponoven ogled zdi preprosto nujen.\u00ab
\u2013 Petra Meterc, Ekran<\/i><\/p>\n

\u00bbV na\u0161i dr\u017eavi, ki se \u0161e ni uspela sprijazniti z grozodejstvi fa\u0161izma v Jugoslaviji, bi moral Fiume o morte!<\/b> slu\u017eiti kot opomin. \u0160e vedno so tu, med nami, pravi neka \u017eenska v filmu. Le da ne vemo, kdo so.\u00ab
\u2013 Giampiero Raganelli, Quinlan<\/i><\/p>\n

\u00bbBezinovi\u0107 v duetu med filmskim ustvarjanjem in zgodovino, kjer se sre\u010dajo Wes Anderson, Straub-Huillet in Kiarostamijev Veliki plan<\/b>, natan\u010dno poustvari \u010dudno, krvavo obdobje Reke, hkrati pa odseva sodobne strahove pred fa\u0161izmom.\u00ab
\u2013 New Directors\/New Films<\/i> <\/p>\n

\u00bbBezinovi\u0107 mojstrsko izkoristi igrivo predrznost, da bi rigorozno raziskovalno delo spremenil v \u017eiv primer solidarnosti v akciji. \/\u2026\/ Zaslu\u017eena nagrada tiger na rotterdamskem filmskem festivalu.\u00ab
\u2013 Carmen Gray, Sight and Sound
<\/i><\/p>\n

\u00bbRezultat je fascinanten kola\u017e zgodovinskih podob in njihovih ponovnih uprizoritev, ki vibrira v ritmih odli\u010dne glasbe in pristne \u010dlove\u0161ke energije. Tako kot fa\u0161izem, ki povsod ponovno dviga glavo, \u017eivi tudi odpor trdo\u017eivih ljudi, ki so ga enkrat \u017ee premagali in so ga zmo\u017eni vedno znova, \u010de le dobijo glas in stopijo na oder zgodovine. Kjer so odpovedale oblike upora, ki so se jemale skrajno resno, preresno morda, je mogo\u010de odgovor ljudski, \u010dlove\u0161ki karnevalski duh. In ta veje iz Bezinovi\u0107evega dokumentarca na vsakem koraku. Dokler dejansko ne preraste v karneval, praznik mesta, ki slavi samo sebe namesto kak\u0161nega samooklicanega pomembne\u017ea. In da ne bo pomote, filmu ob vsem na\u0161tetem nikakor ne manjka resne zgodovinske analize, le da je ta zapakirana v \u017eivo, pristno celoto. Tak\u0161no, ki ni \u0161e ena suhoparna \u0161tudija ali neprepri\u010dljiva moralka, pretvorjena v avdio in video format. Fiume o morte!<\/strong> je hrva\u0161ki Culloden, film, ki zgodovino obrne na glavo, oziroma bolje re\u010deno: nazaj na pravo mesto, tako da jo iztrga dominantnim pripovedim in navidezno objektivnim zgodovinopisnim zgodbam, ter jo vrne nazaj ljudem.\u00ab
\u2013 \u017diga Brdnik, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbFa\u0161izem se je po uvodnem zastoju in parlamentarnem porazu preporodil prav v Trstu in na Reki, kjer je D’Annunzio pokazal, kako se to po\u010dne. In Bezinovi\u0107, ki se z D’Annunzijevo umetnostjo ne ukvarja (estetizacija nasilja je itak del fa\u0161izma), namiguje, da je d’annunzijevski protofa\u0161izem pre\u017eivel ne le v navija\u0161kih obredih, bakladah, vzklikanjih, fanatizmu in kultu privr\u017eenosti nogometnim klubom, temve\u010d tudi v tem, koliko malih ljudi \u2013 Re\u010danov, Italijanov, celo nekdanji poveljnik hrva\u0161kih osamosvojiteljev \u2013 ho\u010de igrati D’Annunzia. ZA+\u00ab 
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Igor Bezinovi\u0107 (rojen leta 1983 na Reki) je diplomiral iz filozofije, sociologije in primerjalne knji\u017eevnosti na Univerzi v Zagrebu ter iz filmske in televizijske re\u017eije na zagreb\u0161ki Akademiji dramskih umetnosti. Njegov celove\u010derni prvenec Blokada<\/strong> (2012) je prejel nagrado oktavijan za najbolj\u0161i hrva\u0161ki dokumentarni film, Kratki izlet<\/strong> (2017), premierno prikazan v Rotterdamu, pa zlato areno za najbolj\u0161i hrva\u0161ki celove\u010derec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofa\u0161ist Gabriele D\u2019Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepri\u010dakovani hit hrva\u0161kih neodvisnih kinematografov.  <\/p>\n","protected":false},"featured_media":366118,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/365969"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/366118"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=365969"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}