zgodba
<\/b>Leta 1909 so se v Trstu, glavnem pristani\u0161\u010du Avstro-Ogrskega cesarstva, \u0161tirje pogumni podjetniki sestali z mladim u\u010diteljem angle\u0161\u010dine, Jamesom Joyceom. Ta jim je predlagal, naj vlo\u017eijo\u00a0sredstva\u00a0v odprtje prvega stalnega kinematografa na Irskem: Kina\u00a0Volta.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbJamesa Joycea vsi poznamo, ne poznamo pa tr\u017ea\u0161kih podjetnikov, ki so z njim odprli Kino Volta v Dublinu. To je bilo izhodi\u0161\u010de za moj dokumentarec. \u017delel sem posneti zelo tr\u017ea\u0161ki film, poklon svojemu mestu in ljudem, ki so sodelovali pri tem podvigu.\u00ab
\u2013 Martin Turk<\/p>\n
\u00bbFilm\u00a0Kino Volta<\/b> je zame poseben z ve\u010d vidikov, najbolj pa zaradi svoje igre s formo. Zaradi me\u0161anja igranega in dokumentarnega formata, kjer igralci in liki iz \u2018resni\u010dnega\u2019 v \u2018fiktivni\u2019 svet prehajajo na videz naklju\u010dno, prosto in svobodno. Gledalca to sprva morda zmede, ampak ga hkrati posrka v film in nagradi z lastnim do\u017eivljanjem in raziskovanjem zgodbe, ki jo fragmentirano sestavlja v svoji glavi. \/\u2026\/ Na snemanju v Trstu \/…\/ sem obnemel, navdu\u0161en nad 115 let starim svetom, ki se mi je pojavil pred o\u010dmi. Za dobro fotografijo je klju\u010dnega pomena sam objekt snemanja \u2013 torej tisto, kar je pred kamero. Odlo\u010ditev, iskanje in potrditev tega sodijo med najpomembnej\u0161e ustvarjalne postopke direktorja fotografije.\u00ab
\u2013 Darko Heri\u010d, Ekran<\/i><\/p>\n
kritike Film Martina Turka (Ne pozabi dihati) ni zgodovinski dokumentarec o nastanku kinematografa, pa\u010d pa nostalgi\u010dno in igrivo obujanje duha ljudi, ki so bili del zgodbe.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":363128,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/363044"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/363128"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=363044"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>\u00bb\/\u2026\/ toda veselja\u0161ki, teatrali\u010dni bloomsdayski igrokaz, v katerega Martin Turk zavije to metarekonstrukcijo (bolj Umetni raj<\/b> kot Cinema Paradiso<\/b>), ni le glorifikacija naivnosti filmskega otro\u0161tva, temve\u010d tudi dekonstrukcija otro\u010djosti slovenskega odnosa do filma in ovviamente faliranosti slovenskega filmskega \u010dustvovanja. \u0160e dobro, da so Slovenci nategnili Joyca – je vsaj pozabil na film in se posvetil Uliksu. ZA\u00ab
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"