{"id":362939,"date":"2026-01-28T18:15:13","date_gmt":"2026-01-28T17:15:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/medea\/"},"modified":"2026-01-28T18:17:09","modified_gmt":"2026-01-28T17:17:09","slug":"medea","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/medea\/","title":{"rendered":"Medeja"},"content":{"rendered":"<p><b>iz prve roke<br \/><\/b>\u00bbMaria Callas je izjemna tragi\u010dna igralka. Je edina, ki lahko izrazi duhovno katastrofo \u2013 celo brez igranja in ne da bi izrekla eno samo besedo. Upodobiti je sposobna strastno zaljubljeno \u017eensko, kruto in trpin\u010deno, nasprotje pora\u017eenke. \/\u2026\/ V\u010dasih pi\u0161em scenarij, ne da bi razmi\u0161ljal, kdo bo v filmu igral. Tokrat pa sem vedel, da bo Medeja ona, zato sem scenarij ves \u010das prilagajal njej. \/\u2026\/ Tista barbarskost, ki se zrcali v Medejinih o\u010deh, v njenih obraznih potezah, tudi \u010de se ne ka\u017ee neposredno, saj je povr\u0161ina nekako zlo\u0161\u010dena \u2026 Skratka, tistih deset let, ki jih pre\u017eivi v Korintu, nekako postane Mariino \u017eivljenje. Tudi Maria je izhajala iz kme\u010dkega, pode\u017eelskega okolja, a se je morala priu\u010diti \u017eivljenju v me\u0161\u010danski dru\u017ebi. V lik sem sku\u0161al strniti Mario v vsej njeni kompleksnosti in celovitosti. \/\u2026\/ Re\u017eiserji pravzaprav vse \u017eivljenje snemajo isti film, tako kot pesniki vedno pi\u0161ejo isto pesem. Gre za razli\u010dice iste teme. Vsi moji filmi govorijo o nikoli razre\u0161enem odnosu med revnim, plebejskim, lumpenproletarskim svetom in kultiviranim, bur\u017eoaznim. Tokrat sem se teme lotil zelo eksplicitno: Medeja je junakinja lumpenproletarskega, arhai\u010dnega, religioznega sveta, Jazon pa junak racionalnega, posvetnega, modernega. Njuna ljubezen predstavlja konflikt med tema svetovoma.\u00ab<br \/>\u2013 Pier Paolo Pasolini<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bb<i>\u2018Drobna pti\u010dica z mogo\u010dnim glasom orlice, drhte\u010de orlice\u2019<\/i>, kot jo opi\u0161e Pasolini, v <b>Medeji<\/b> sploh ne uporabi tega <i>\u2018mogo\u010dnega, drhte\u010dega\u2019 <\/i>glasu. Da bi bilo vse skupaj \u0161e bolj enigmati\u010dno, Maria Callas v filmu sploh ne govori: glas ji posodi druga igralka, s tem pa ji je odvzeto prav tisto, zaradi \u010desar je bila, kar je bila. <b>Medeja<\/b> je film o Mariinem molku in Mariinih krikih (edini zvok, ki ni dubliran): krikih, ko <i>\u2018iz globin obupa \u0161e vedno sli\u0161imo odmev upanja\u2019<\/i>. Njen lik se razvija na lokacijah od Kolhide do Korinta (posnetih v Kapadokiji in Pisi), mol\u010di in kri\u010di, pri tem pa nekako zrcali vse operne junakinje, ki jih je kdaj vrhunsko interpretirala. \/&#8230;\/ Vse korintske sekvence (Medejino izgnanstvo, padec v pozabo, njeno ma\u0161\u010devanje) se ponujajo kot \u0161tevilne mo\u017ene vzporednice dolgega izbrisa Marie Callas kot mita tega stoletja: kar je bilo, ne bo nikoli ve\u010d. Te besede, ki jih izre\u010de Medeja, pripadajo tudi Marii Callas \u2013 v zlitju anti\u010dnega in sodobnega mita, klasi\u010dne in sodobne Gr\u010dije.\u00ab<br \/>\u2013 Jo\u00e3o B\u00e9nard da Costa, <i>Escritos sobre Cinema<\/i><\/p>\n<p>\u00bbRazum zamegljuje. Razsvetljenstvo si prizadeva za jasnost, ki pa nam ne more razkriti, kaj cveti v temi. Medeja ukrade zlato runo in ubije brata, da bi upo\u010dasnila zasledovalce. Vse to iz ljubezni.<i> \u2018Srce ima svoje razloge, o katerih razum ne ve ni\u010desar.\u2019<\/i> Ti razlogi morda niso razumni, so pa zato toliko bolj upravi\u010deni. \/\u2026\/ Medeja mora uni\u010diti simbolni red, v katerega je vpeta kot kak\u0161en metulj na razpenjalu. Upa, da bo z uni\u010denjem vezi s tem simbolnim redom pridobila nekak\u0161no svobodo. Svobodo, da se na novo izumi zunaj tradicije in obveznosti. \/\u2026\/ Ko je materi vsiljen nedosegljivi ideal materinstva. Ko priseljenka, ki je zapustila in izgubila vse, ne dobi prilo\u017enosti, da bi bodisi pozabila bodisi se spominjala tistega, kar je pustila za seboj. Ko \u017eenski odvzamejo celo jezik, ko jo pustijo s\u00e1mo zunaj, medtem ko se mo\u0161ki pogovarjajo (najpogosteje o \u017eenski, ki so jo uti\u0161ali). Takrat je najbr\u017e edini razumen odgovor, da se odzove na nasilje, ki ji ga je prizadejal razum. Civilizacija se morda pretvarja, da je pozabila na smisel \u017ertvovanja, toda ljudje, ki jih \u017ertvuje za to bla\u017eeno nezavedanje, se \u0161e predobro spominjajo njegovega smisla. V zadnjem, z ognjem o\u017earjenem prizoru Medeja kon\u010dno zakri\u010di Jazonu, naj utihne. Njegov razum je potisnila \u010dez meje \u010dlove\u0161ko znosnega. (Njegov) svet je pustila za seboj.\u00ab<br \/>\u2013 Micha\u00ebl Van Remoortere, <i>Photog\u00e9nie<\/i>\u00a0<\/p>\n<p>\u00bbTo je v resnici film o Marii Callas, o njeni tragediji in o njenem trpljenju, in prav s tem ta film govori o tragediji vsega davnega sveta, ki se znajde tragi\u010dno nerazumljen in stra\u0161no lep v modernem svetu.\u00ab<br \/>\u2013 Miklav\u017e Komelj v okviru retrospektive Pasolini 100! v Slovenski kinoteki leta 2022<\/p>\n<p>\u00bbPasolinija ni toliko zanimal prevod Evripidove tragedije, kot so ga zanimale Medejine vizije (tako je tudi delovno poimenoval film). Zanemaril je stebre Evripidovega mita, minimalno poudaril odnos, izdajstvo, kratkotrajno Medejino materinstvo \u2026 Ljubezen, smrt, uni\u010denje, jeza, objokovanje, \u017ealost \u2026, vse je vklenil v hladnost \u2013 celo Medejino \u2018strast\u2019, zaradi katere zapusti svojo de\u017eelo in svoj svet. Vse je mrzlo kot smrt. In vse je tiho. Ti\u0161ino prebija le anti\u010dna japonska glasba in ljubezenski iranski spevi.\u00a0<b>Medeja<\/b> je film, viden z o\u010dmi Tretjega (idealnega in idealiziranega) sveta.\u00ab<br \/>\u2013 Majda \u0160irca, katalog Slovenske kinoteke ob Pasolinijevi retrospektivi leta 2001<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Maria Callas v svoji prvi in edini filmski vlogi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":362940,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/362939"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/362940"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=362939"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}