zgodba
<\/b>Ciudad de M\u00e9xico, petdeseta leta. William Lee \u017eivi samotno \u017eivljenje sredi majhne skupnosti ameri\u0161kih izseljencev. Postopa po ulicah, obiskuje gejevske bare in u\u017eiva vse prepovedane substance, ki mu pridejo pod roke. Ko nekega dne na ulici opazi mladega, enigmati\u010dnega Eugena Allertona, se vanj na mah zaljubi. Skupaj se podata na odisejado, ki ju v iskanju skrivnostne droge popelje vse do ekvadorske d\u017eungle \u2026<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Luca Guadagnino se je rodil leta 1971 v Palermu in na rimski univerzi La Sapienza diplomiral iz filmske zgodovine in kritike. \u017de s prvencem\u00a0The Protagonists<\/b>\u00a0(1999) se je uvrstil na Bene\u0161ki filmski festival, mednarodni preboj pa mu je prinesel tretji igrani celove\u010derec,\u00a0tragi\u010dna ljubezenska zgodba s Tildo Swinton Io sono l\u2019amore<\/b>\u00a0(2009). Sledili so psiholo\u0161ki triler\u00a0Nemirna obala<\/b>\u00a0(A Bigger Splash, 2015), zgodba o prvi ljubezni Pokli\u010di me po svojem imenu<\/b>\u00a0(Call Me by Your Name, 2017, oskar za najbolj\u0161i prirejeni scenarij), priredba kultne klasike Daria Argenta\u00a0Suspiria <\/b>(2018), kanibalska romanca Bones and All\u00a0<\/b>(2022, srebrni lev za najbolj\u0161o re\u017eijo v Benetkah) in Izzivalci <\/b>(Chalengers, 2024), zgodba o ljubezenskem trikotniku, postavljena v tekmovalni svet profesionalnega tenisa. Ve\u010dino omenjenih filmov smo si lahko ogledali tudi v Kinodvoru. Med re\u017eiserjeva pomembnej\u0161a dela sodijo \u0161e dokumentarci\u00a0Mundo civilizado<\/b>\u00a0(2002),\u00a0Inconscio italiano<\/b>\u00a0(2011),\u00a0Bertolucci on Bertolucci<\/b>\u00a0(2013) in\u00a0Salvatore: Shoemaker of Dreams<\/b> (2020). <\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bb\u2018Kako je lahko \u010dlovek, ki vidi in \u010duti, kaj drugega kot \u017ealosten?\u2019<\/i> se spra\u0161uje William Burroughs v svojem zadnjem zapisu v dnevnik tik pred smrtjo. S priredbo njegovega drugega romana smo se sku\u0161ali odzvati na to skromno vpra\u0161anje velikega ikonoklasta beatni\u0161ke generacije. \/\u2026\/ Kot vem danes, je bil Burroughs zelo srame\u017eljiv. Knjigo so izdali \u0161ele 35 let po njenem nastanku, deloma tudi zato, ker je bila preve\u010d osebna in je pokazala, da je bil ne\u017ena du\u0161a v iskanju ljubezni, \u010desar ne povezujemo z njegovim literarnim kanonom. \/\u2026\/ Roman Queer<\/i> govori o ljubezni in izgubi, osamljenosti in hrepenenju. \/\u2026\/ Nisem \u017eelel pripovedovati o neusli\u0161ani ljubezni. Gre za univerzalno zgodbo o ljubezni, o na\u010dinih, kako ljudje ljubezen vra\u010dajo, ter o tragediji, ko dva \u010dloveka, ki se ljubita, nista na istem mestu ob istem \u010dasu.\u00ab
\u2013 Luca Guadagnino<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb[Tako kot v re\u017eiserjevih ostalih filmih] gre tudi tu za ljubezen, celo precej eksplicitno posneto, a nikoli osvobajajo\u010do ali izpolnjujo\u010do: \u017ee drobna gesta (Craig, ki si skrivaj obri\u0161e usta, potreba po takoj\u0161nji cigareti) je dovolj, da se nam potrdi ob\u010dutek nezadovoljstva, \u010de \u017ee ne popolnega razo\u010daranja, ki ga zaljubljenca ne moreta skriti. Ne zaradi \u010desa zunanjega (kot na primer v melodrami), pa\u010d pa ker nam tovrstna obsodba na poraz in obup na koncu prepre\u010di, da bi se postavili na stran katerega od obeh ljubimcev, obsojenih na neskon\u010dni, ledeni hlad.\u00ab
\u2013 Paolo Mereghetti, Corriere della Sera<\/i><\/p>\n
\u00bbMehika v filmu\u00a0Queer<\/b> je kaskada vijoli\u010dnih cvetnih listi\u010dev, ki v trenutku uro\u010denosti kot v kak\u0161nem muzikalu prekinejo \u2018resni\u010dno\u2019 dihanje sveta. In tu se prika\u017ee William Lee, Daniel Craig, veli\u010dasten v ponovni iznajdbi samega sebe (zelo dale\u010d od ikonografije serijskega zapeljivca, tajnega agenta 007) v sre\u010danju med Burroughsom in Guadagninom, ki se mu brez strahu prepusti. Queer<\/b> je oplazil Lido kot osve\u017eujo\u010d sunek vetra \/…\/ in dodal del\u010dek \u2013 morda enega najbolj intenzivnih in osebnih \u2013 v re\u017eiserjevo \u2018avtobiografijo\u2019, sestavljeno iz ljubezni, impulzov in (nikoli akademske) cinefilije. Filmskih gest, kjer pripravljenost, da se razgali\u0161, postane odkrivanje intimnega, subtilnega in globokega ob\u010dutka, v katerem lahko vsakdo najde del\u010dek sebe. \/…\/ Guadagnino si v svojih filmih jemlje popolno svobodo, je rahlo\u010duten, nikoli aroganten, izbira prave odtenke ter nas vsaki\u010d znova gane in zapelje z ne\u017eno teksturo \/…\/, v kateri vsak posnetek v svoji popolnosti diha brez konca. \/…\/ To so filmi \u010dudenja, tveganja, inventivnosti. Danes vse redkej\u0161i.\u00ab
\u2013 Cristina Piccino, Il Manifesto<\/i><\/p>\n
\u00bbTa hipnoti\u010dni, pogosto ganljivi film zgovorno \u2013 v nekaterih prizorih celo nazorno \u2013 pripoveduje o queerovski telesni ekstazi in te\u017eavnosti njenega doseganja. Izjemen dose\u017eek plodovitega Guadagnina.\u00ab
\u2013 Jonathan Romney, Financial Times<\/i><\/p>\n
\u00bbNepopolno, a fascinantno gejevsko ljubezensko zgodbo Luce Guadagnina v vi\u0161ave povzdigne Daniel Craig, ki v nastopu, za katerega se zdi, da ga je iztrgal iz lastnega drobovja, ujame spolno slo in koprne\u010de srce svojega lika.\u00ab
\u2013 Peter Travers, ABC News<\/i><\/p>\n
\u00bbQueer<\/b> deluje tako dobro predvsem po zaslugi Craigovega nastopa. Vredno se je spomniti, da je Craig veliko pred Jamesom Bondom (ali gejevskim detektivom v filmih No\u017e v hrbet<\/b>) leta 1998 v drami Love Is the Devil<\/b> igral temperamentnega mladega ljubimca slikarja Francisa Bacona. V filmu Queer<\/b> briljantno zamenja vlogi. S svojo robustno telesnostjo in ne\u017enimi \u010dustvi nam poka\u017ee mo\u0161kega v bednem, a kljubovalnem prime\u017eu svojih \u017eelja \u2013 po seksu, po ljubezni, po trenutku zunajtelesne transcendence. To je izjemen \u2013 v svojem izrazu \u010diste \u017eelje pa tudi globoko \u010dlove\u0161ki \u2013 igralski nastop.\u00ab
\u2013 Justin Chang, NPR<\/i><\/p>\n
\u00bbQueer<\/b> ne skopari s provokacijo in \u010dutnimi u\u017eitki, je pa tudi \u010dudovit film o mo\u0161ki osamljenosti in o tem, kako se samotarsko \u017eivljenje zlahka sprevr\u017ee v dosmrtno obsodbo.\u00ab
\u2013 Robbie Collin, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u00bbV nekem trenutku sredi heroinske omame Lee svojo identiteto povzame s stavkom, ki ujame univerzalnost \u010dlove\u0161kega hrepenenja in spolnega po\u017eelenja, lo\u010deno od tistega, kar priro\u010dno imenujemo spolna usmerjenost:\u00a0\u2018Nisem queer, raztele\u0161en sem.\u2019<\/i> Guadagnino je posnel film, ki se zdi \u010dudno eteri\u010den \u2013 naj bo \u0161e tako seksualno ekspliciten, je skoraj \u0161e bolj ekspliciten duhovno. Lee v interpretaciji Daniela Craiga je romar, ki i\u0161\u010de u\u017eitek, vznemirjenje, zadovoljitev. Ne upa si prositi za ljubezen. Toda s svojimi fantomskimi udi se kljub temu steguje po njej.\u00ab
\u2013 Stephanie Zacharek, Time<\/i><\/p>\n
\u00bbDaniel Craig je morda res\u00a0queerbait<\/i>, ker je prevzel vlogo alter ega gejevskega beatnika Williama Burroughsa, ampak jaz sem absolutno za! Je naravnost briljanten, ima pa celo prizor s \u2018sne\u017eno kepo\u2019, vesel spomin na spolni akt, ki sem ga \u017ee zdavnaj pozabil. Oh, \u010de bi bili dana\u0161nji homi\u010di tako radikalni, bi bil tudi sam veliko sre\u010dnej\u0161i queer.\u00ab
\u2013 John Waters, Najbolj\u0161i\u00a0filmi leta 2024<\/p>\n
\u00bbLjubezen je droga, huj\u0161a od heroina, a preprosto ni dovolj – potreben je \u0161e yage, ki naj bi poskrbel za psihedeli\u010dni, fantazmagori\u010dni, fantazijski okvir. Lee, prepri\u010dan, da se je mogo\u010de o ljubezni pogajati, ho\u010de pa\u010d ljubezni in Eugenu priti do dna, toda fantazije, ki jih spro\u017ei yage, niso portal, temve\u010d zrcalo mu\u010dnih, zoprnih re\u010di, ki jih no\u010de vedeti. Psihedeli\u010dni body-horror, ki sledi, je prilo\u017enost, da\u00a0Pokli\u010di me po svojem imenu<\/b> dobi Suspirio<\/b>, navsezadnje, Queer<\/b>, pre\u017eganega z asinhronimi \u0161tikli \/…\/, je po romanu Williama S. Burroughsa – posnel Luca Guadagnino, ki zna s srcem. ZELO ZA\u00ab \u00bbFilm zvesto prena\u0161a posebno atmosfero in simboliko Burroughsovega pisanja v nov medij. \/\u2026\/ Odnosi so na prvi pogled povr\u0161inski, utopljeni v neobveznost boemskega \u017eivljenja, vendar njihova nevroti\u010dnost razkriva globlje potrebe. Te se intenzivno prika\u017eejo v avtenti\u010dnih prizorih spolnosti in jemanja drog, pa tudi ne\u017enosti, ki si jo lika izkazujeta. \/\u2026\/ Ko se par odpravi na odre\u0161ilno pot v d\u017eunglo, da bi prek ajuhaske odkril resnico o samem sebi, se psihedelija podkrepi. Tu in tam zaide tudi v pretiravanje, ki lahko v cini\u010dnih, posthipijevskih in vedno treznej\u0161ih \u010dasih naleti na privzdignjeno obrv. Vendarle pa se film, preden bi se odpeljal v ekshibicionisti\u010dni nepovrat, z misti\u010dnim kvantnim preskokom kon\u010da v izjemno globokem eksistencialnem do\u017eivetju samote sodobnega (zahodnega) \u010dloveka.\u00ab \u00bbQueer<\/b> je hipnoti\u010den film, bole\u010d, \u010duten, seksi, spolzek, tak, ki si ga je najbolje ogledati na razbeljen poletni ve\u010der, s kozarcem mezcala, \u017ee malce izpitim. Je film, ki te naseli, lepljivo in gosto, a to gre pripisati predvsem Danielu Craigu, ki je kot alter ego Williama S. Burroughsa briljanten, ter prvemu delu filma, v katerem se razmahne za\u010detek odnosa med nekoliko starej\u0161im Williamom Leejem (Craig) in nekoliko mlaj\u0161im Eugenom Allertonom (Drew Starkey).\u00ab Daniel Craig kot alter ego Williama S. Burroughsa v \u010dutnem, z romanti\u010dnim hrepenenjem in psihedeli\u010dnimi drogami prepojenem filmu, ki ga je Luca Guadagnino (Pokli\u010di me po svojem imenu, Izzivalci) posnel po nedokon\u010danem, avtobiografsko navdahnjenem romanu ikoni\u010dnega beatnika.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":362938,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/362904"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/362938"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=362904"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
\u2013 Muanis Sinanovi\u0107, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n
\u2013 Pia Prezelj,\u00a0Delo<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"